Zelenica nad Ljubeljem ter Triangel nad njo sta priljubljeno pribežališče turnih smučarjev v začetku sezone. Zadnji mrzli dnevi so prinesli rahlo snežno podlago v naše hribe, ampak za smučarijo še ni. Pa smo poskusili s kolesi. Atila, Grega, Žiga in jaz smo se po šithu zagrizli v Zeleniško strmino, ki je s kolesom precej težje premagljiva kot pozimi peš ali s smučmi. V dobri uri smo stali na vrhu Triangla, pokritem s prvimi krpicami snega.
Vzpon zahteven in brez popuščanja, spust pa takole: z vrha Triangla nekaj spretnostne vožnje po serpentinicah, po zgornjem delu smučišča spustaški rokenrol, naprej dol pa allmountain poezija po lovski poti. Vsega dovolj, s pravo druščino pa še toliko bolje!
Cesta proti vrhu Zelenice ni prav nič položna,
... zato je bilo treba kar nekajkrat malce potiskati.
Žiga razkazuje, kje so se pred kratkim podali proti vrhu Begunjščice.
Proti Trianglu smo kolesa zalučali čez ramena.
Na vrhu Triangla, v polni bojni opremi, pripravljeni na spust.
Prvi del spusta poteka po ozki serpentinasti stezici,
nižje doli pa rokenrol, kjer si dodobra pretreseš kosti.
Vmes so tudi lepi odseki.
Takole nekako zgleda, ko se ti na pot postavi kamen in se noče umakniti.
