Preskoči na glavno vsebino

Domača kurja farma

Moja žena je odraščala v najbolj betonskem betonu, kar si ga je mogoče predstavljati v Kranju. V šestem nadstropju stolpnice, v mali sobici z razgledom na steno druge stolpnice, z izhodi na asfalt in beton je minilo njeno otroštvo. Najbrž je bilo prav zato njeno hrepenenje po naravi tako močno, drugega, kot življenja z naravo, ni predstavljala.

Letos sem ji za rojstni dan uresničil eno njenih dolgoletnih želja - imeti svoje kokoši. S prijaznimi najemodajalci sem se dogovoril, da so nam odstopili kletne prostore stare pomožne hiške, kjer sem en mesec risal, žagal, šraufal, sestavljal, podiral in ponovno sestavljal ter na koncu naredil ... čisto navaden kurnik. Fantje so me ves čas spremljali, saj je pravo orodje veliko bolj zanimivo od igrač. Zato so tudi oni žagali, šraufali, tolkli in se kratkočasili ob meni.

Veselje ob otvoritvi kurnika in pričakovanju prvih domačih jajc
Ko je bila zadeva nared, smo se skupaj odpravili po kure. Kot praznik smo čakali ta dan in bili razočarani, ko smo v kmetijski trgovini videli čisto navadne rjave, na pol oskubljene kokoši. Zeh, to ni za nas, mi nočemo kokoši samo zato, da nam bodo nesle jajca, mi bi take, da jih je veselje pogledat. Usmerili so nas na rejca pernate eksotike v bližini Radovljice, ki nam je rade volje razkazal svoj ponos, pernato aviacijo, ki je tudi sam do takrat nisem poznal. To je to, smo rekli in v pol ure imeli izbranih šest kokoši. Od samega navdušenja smo si omislili tudi petelina. Marans, aurokana, šabo ... moral sem si zapisati vsako posebej, da ne bi pozabil, katere pasme je katera.

Naša pernata eksotika svojo podobo na ogled postavi.
Doma smo jih naselili v novi dom in radovedno opazovali njihovo prilagajanje na novo okolje ter nestrpno pričakovali prva jajca. Naslednje jutro smo mamici za zajtrk pripravili ocvrta jajčka, ki so jih znesle njene kokoši. No, mi jim pravimo kar kure. Naše domače živali nam odslej vsak dan znesejo približno pet jajc, kar povsem zadostuje za naše potrebe. Ker pa so jajca bele, rjave in celo zelene barve, pa jih marsikomu tudi podarimo.

Zunanji del, zaprto kurje dvorišče, ki ga sem ter tja nasteljemo s slamo, da imajo po čem brskati. Zaprto je tudi od zgoraj, da nam kakšne gozdne obiskovalke ne bi naredile neljubega presenečenja.
Notranji del kurje palače - skupna obednica ter štiri zasebne sobice, da vsaka tetka lahko v svojem miru znese jajce.
Vse skupaj sem tako naredil, da fantje sami hodijo po jajca. To je njihova zadolžitev - če hočeš zajtrk, si ga pojdi iskat ;)
Naše prijateljice so radodarne - na dan dobimo 4 do 5 jajc, ravno prav za naše potrebe.
Jajca so lahko nadomestek dragih pedagoških pripomočkov. Včasih se kakšno razbije, a so fantje postali zelo spretni.
Gospodar svojih deklet je vlogo vzel resno, celo tako, ...
... da si je z izbranko 'pridelal' že dva potomca.
Tako smo postali kurji farmerji.

Komentarji

Priljubljene objave iz tega spletnega dnevnika

Zahvala in blagoslov!

Hvala, ker ste nas spremljali in nam pomagali v lepem in pestrem letu, ki ga v teh dneh sklepamo. Blagoslov, ki nas spet obiskuje v podobi novorojenčka, naj vas spremlja, da bodo vaša življenja mogla biti živo pričevanje njegove ljubezni!

Nace, Bine, Jakob, Darja in Tomaž

Pomoč

V zadnjih mesecih, ko so se obrati najinega življenja v skrbi za tri čudovite mladeniče precej povečali, sva marsikdaj obupno hlastala po vsaj nekaj počitka, časa zase, za čisto osnovne življenjske potrebe. Imeti dva dojenčka, oba s krči, po najini odločitvi polno dojena, poleg njiju pa dveletnika, ki se privaja na vrtec in vse z njim povezane viroze ... ni keks. Situacija je bila večkrat kar za obupat, v utrujenosti večkrat popustijo živci in človek tako dnevno v goli želji 'samo da preguramo' potepta svoja načela.


Dve leti od začetka starševstva
A na najino srečo obstaja tudi druga plat medalje - poznava ogromno ljudi dobre volje in pripravljenih pomagati. Brez njih si skorajda več ne predstavljava današnjega življenja. Mama Ladka, ki ji je pomoč skorajda postala služba, kuha, pere, previja, sprehaja ... Ata Marjan in Irena, ki sta postala naša catering dobavitelja. Sosede Simona, Špela, Marija, Janja, ki pokličejo in se ponudijo za vozičkanje ali varstvo. Sestri Jana in Met…

Iz oči v oči ... s svojo ženo

Odmik zase Žena mi je letos v upanju, da bom v natrpanem in zame na trenutke prenapornem urniku ob njenih bolezenskih tegobah zadnjih mesecev užil nekaj kvalitetnega časa zase, podarila bon za nekajdnevni odmik za moške. Neke sorte duhovne vaje za može pri jezuitih v Ljubljani. Menda v redu zadeva.

Saj ne, da mi ne bi odgovarjal kakšen dan biti čisto sam in početi kaj zanimivega (morda samo počivati), ni pa mi ravno vseeno, da bi puščal Darjo samo s tremi fanti in dvema dodatnima povzročiteljema celodnevnih slabosti. In za frej vikend mi Ljubljana res ni sanjska destinacija.

Zato mi ni bilo treba dvakrat omeniti alternative, vikenda v dvoje na morju. Za naju. Samo naju. Brez otrok. Saj jih imam rad, ampak sama nisva bila cel dan skupaj že štiri leta in pol.
Sam v Ljubljani ali z ženo na morju? Zavod iskreni.net ima med svojimi programi tudi vikend za pare z naslovom 'Zazrita si v oči'. Od romantičnega naslova si nisem obetal kaj dosti, bolj me je prepričalo to, da bodo o svoj…