Pred nekaj tedni me je presenetil klic novinarke, ki mi je omenila, da je urednica revije Zarja opazila naš blog in bi na podlagi mojega zapisa 'Res je, spet dva' rada naredila eno zgodbo. Ni mi bilo čisto jasno, zakaj bi bila naša družina tako zanimiva. Toda z Darjo sva se dogovorila, če se izpostavimo na tak način, naj bo to zato, ker želimo pričevati za življenje, za otroke, za družine. Prijetno branje!
»Zanimive novice se vedno širijo z neverjetno hitrostjo. Tudi naša zadnja, najnovejša. Ja, res je, dvojčke pričakujemo. Spet, drugič. Brez heca, čisto zares. Da najprej odgovoriva na glavno vprašanje: ja, želela sva si imeti večjo družino, torej več otrok. Več kot dva, več kot tri. Imava pa ta blagoslov, da jih dobivava v paketih.«
Res je, spet dva

Takole je novico o četrtem in petem otroku, ki ju z ženo Darjo pričakujeta na začetku avgusta, na svojem blogu objavil ponosni očka Tomaž Ovsenik.
Ko sem šla obiskat družinico Darje in Tomaža, sem razmišljala, kako zmoreta. Zame je bilo materinstvo pri 31, ko sem rodila drugo hčer, že kar naporno. Petintridesetletna Darja, profesorica slovenščine in geografije, ki si kruh služi kot novinarka, ter 39-letni Tomaž, vodja marketinga in komercialist, pa bosta vzgajala kar pet majhnih otrok. Ko se bosta rodila dvojčka, najstarejši Nace še ne bo imel niti pet let, prva dvojčka pa bosta stara tri leta. Ovsenikova pravita, da se vse da, če človek dela s srcem. Otroke sta si neizmerno želela, vendar jih dolgo nista mogla imeti. Štirinajst let sta že skupaj, od tega devet let poročena. »Bila sva na nekaj pregledih, vendar niso odkrili nič posebnega. Ker sva krščansko vzgojena, za naju umetna oploditev ni prišla v poštev. Nazadnje sva se odločila, da če ne bova mogla imeti otrok, če to ni najina pot, je tudi izsilila ne bova. Bova pač počela kaj drugega.« Mesec dni po tem, ko sta se nehala ukvarjati z vprašanjem, zakaj ne moreta imeti otrok, je Darja zanosila. Oktobra 2011 se jima je rodil sin Nace, 20 mesecev pozneje še dvojčka Bine in Jakob. »Sva se hecala, da ima bog smisel za humor, najprej ne da, ko da, pa da obilno.«
»Ko sva izvedela, da bosta spet dva, so iz vseh por spomina kar same prilezle skrbi, za katere je človek mislil, da so se umaknile v daljne čase. A ko je srce dojelo, kakšen neverjeten blagoslov se nama dogaja, je prevladala pozitivna stran. Če je šlo prvič, bo šlo pa še drugič. Bog menda naloži vsakemu ravno toliko, kolikor zmore. Nič več. Torej bo šlo.«
Komentarji