Preskoči na glavno vsebino

Pet otrok. Pa kaj? (naša zgodba)

Pred nekaj tedni me je presenetil klic novinarke, ki mi je omenila, da je urednica revije Zarja opazila naš blog in bi na podlagi mojega zapisa 'Res je, spet dva' rada naredila eno zgodbo. Ni mi bilo čisto jasno, zakaj bi bila naša družina tako zanimiva. Toda z Darjo sva se dogovorila, če se izpostavimo na tak način, naj bo to zato, ker želimo pričevati za življenje, za otroke, za družine. Prijetno branje!

Res je, spet dva

 Biba Jamnik Vidic
»Zanimive novice se vedno širijo z neverjetno hitrostjo. Tudi naša zadnja, najnovejša. Ja, res je, dvojčke pričakujemo. Spet, drugič. Brez heca, čisto zares. Da najprej odgovoriva na glavno vprašanje: ja, želela sva si imeti večjo družino, torej več otrok. Več kot dva, več kot tri. Imava pa ta blagoslov, da jih dobivava v paketih.«
Takole je novico o četrtem in petem otroku, ki ju z ženo Darjo pričakujeta na začetku avgusta, na svojem blogu objavil ponosni očka Tomaž Ovsenik.
Ko sem šla obiskat družinico Darje in Tomaža, sem razmišljala, kako zmoreta. Zame je bilo materinstvo pri 31, ko sem rodila drugo hčer, že kar naporno. Petintridesetletna Darja, profesorica slovenščine in geografije, ki si kruh služi kot novinarka, ter 39-letni Tomaž, vodja marketinga in komercialist, pa bosta vzgajala kar pet majhnih otrok. Ko se bosta rodila dvojčka, najstarejši Nace še ne bo imel niti pet let, prva dvojčka pa bosta stara tri leta. Ovsenikova pravita, da se vse da, če človek dela s srcem. Otroke sta si neizmerno želela, vendar jih dolgo nista mogla imeti. Štirinajst let sta že skupaj, od tega devet let poročena. »Bila sva na nekaj pregledih, vendar niso odkrili nič posebnega. Ker sva krščansko vzgojena, za naju umetna oploditev ni prišla v poštev. Nazadnje sva se odločila, da če ne bova mogla imeti otrok, če to ni najina pot, je tudi izsilila ne bova. Bova pač počela kaj drugega.« Mesec dni po tem, ko sta se nehala ukvarjati z vprašanjem, zakaj ne moreta imeti otrok, je Darja zanosila. Oktobra 2011 se jima je rodil sin Nace, 20 mesecev pozneje še dvojčka Bine in Jakob. »Sva se hecala, da ima bog smisel za humor, najprej ne da, ko da, pa da obilno.«
»Ko sva izvedela, da bosta spet dva, so iz vseh por spomina kar same prilezle skrbi, za katere je človek mislil, da so se umaknile v daljne čase. A ko je srce dojelo, kakšen neverjeten blagoslov se nama dogaja, je prevladala pozitivna stran. Če je šlo prvič, bo šlo pa še drugič. Bog menda naloži vsakemu ravno toliko, kolikor zmore. Nič več. Torej bo šlo.«








Komentarji

Priljubljene objave iz tega spletnega dnevnika

Zahvala in blagoslov!

Hvala, ker ste nas spremljali in nam pomagali v lepem in pestrem letu, ki ga v teh dneh sklepamo. Blagoslov, ki nas spet obiskuje v podobi novorojenčka, naj vas spremlja, da bodo vaša življenja mogla biti živo pričevanje njegove ljubezni!

Nace, Bine, Jakob, Darja in Tomaž

Pomoč

V zadnjih mesecih, ko so se obrati najinega življenja v skrbi za tri čudovite mladeniče precej povečali, sva marsikdaj obupno hlastala po vsaj nekaj počitka, časa zase, za čisto osnovne življenjske potrebe. Imeti dva dojenčka, oba s krči, po najini odločitvi polno dojena, poleg njiju pa dveletnika, ki se privaja na vrtec in vse z njim povezane viroze ... ni keks. Situacija je bila večkrat kar za obupat, v utrujenosti večkrat popustijo živci in človek tako dnevno v goli želji 'samo da preguramo' potepta svoja načela.


Dve leti od začetka starševstva
A na najino srečo obstaja tudi druga plat medalje - poznava ogromno ljudi dobre volje in pripravljenih pomagati. Brez njih si skorajda več ne predstavljava današnjega življenja. Mama Ladka, ki ji je pomoč skorajda postala služba, kuha, pere, previja, sprehaja ... Ata Marjan in Irena, ki sta postala naša catering dobavitelja. Sosede Simona, Špela, Marija, Janja, ki pokličejo in se ponudijo za vozičkanje ali varstvo. Sestri Jana in Met…

Iz oči v oči ... s svojo ženo

Odmik zase Žena mi je letos v upanju, da bom v natrpanem in zame na trenutke prenapornem urniku ob njenih bolezenskih tegobah zadnjih mesecev užil nekaj kvalitetnega časa zase, podarila bon za nekajdnevni odmik za moške. Neke sorte duhovne vaje za može pri jezuitih v Ljubljani. Menda v redu zadeva.

Saj ne, da mi ne bi odgovarjal kakšen dan biti čisto sam in početi kaj zanimivega (morda samo počivati), ni pa mi ravno vseeno, da bi puščal Darjo samo s tremi fanti in dvema dodatnima povzročiteljema celodnevnih slabosti. In za frej vikend mi Ljubljana res ni sanjska destinacija.

Zato mi ni bilo treba dvakrat omeniti alternative, vikenda v dvoje na morju. Za naju. Samo naju. Brez otrok. Saj jih imam rad, ampak sama nisva bila cel dan skupaj že štiri leta in pol.
Sam v Ljubljani ali z ženo na morju? Zavod iskreni.net ima med svojimi programi tudi vikend za pare z naslovom 'Zazrita si v oči'. Od romantičnega naslova si nisem obetal kaj dosti, bolj me je prepričalo to, da bodo o svoj…