Preskoči na glavno vsebino

Pet otrok. Pa kaj? (naša zgodba)

Pred nekaj tedni me je presenetil klic novinarke, ki mi je omenila, da je urednica revije Zarja opazila naš blog in bi na podlagi mojega zapisa 'Res je, spet dva' rada naredila eno zgodbo. Ni mi bilo čisto jasno, zakaj bi bila naša družina tako zanimiva. Toda z Darjo sva se dogovorila, če se izpostavimo na tak način, naj bo to zato, ker želimo pričevati za življenje, za otroke, za družine. Prijetno branje!

Res je, spet dva

 Biba Jamnik Vidic
»Zanimive novice se vedno širijo z neverjetno hitrostjo. Tudi naša zadnja, najnovejša. Ja, res je, dvojčke pričakujemo. Spet, drugič. Brez heca, čisto zares. Da najprej odgovoriva na glavno vprašanje: ja, želela sva si imeti večjo družino, torej več otrok. Več kot dva, več kot tri. Imava pa ta blagoslov, da jih dobivava v paketih.«
Takole je novico o četrtem in petem otroku, ki ju z ženo Darjo pričakujeta na začetku avgusta, na svojem blogu objavil ponosni očka Tomaž Ovsenik.
Ko sem šla obiskat družinico Darje in Tomaža, sem razmišljala, kako zmoreta. Zame je bilo materinstvo pri 31, ko sem rodila drugo hčer, že kar naporno. Petintridesetletna Darja, profesorica slovenščine in geografije, ki si kruh služi kot novinarka, ter 39-letni Tomaž, vodja marketinga in komercialist, pa bosta vzgajala kar pet majhnih otrok. Ko se bosta rodila dvojčka, najstarejši Nace še ne bo imel niti pet let, prva dvojčka pa bosta stara tri leta. Ovsenikova pravita, da se vse da, če človek dela s srcem. Otroke sta si neizmerno želela, vendar jih dolgo nista mogla imeti. Štirinajst let sta že skupaj, od tega devet let poročena. »Bila sva na nekaj pregledih, vendar niso odkrili nič posebnega. Ker sva krščansko vzgojena, za naju umetna oploditev ni prišla v poštev. Nazadnje sva se odločila, da če ne bova mogla imeti otrok, če to ni najina pot, je tudi izsilila ne bova. Bova pač počela kaj drugega.« Mesec dni po tem, ko sta se nehala ukvarjati z vprašanjem, zakaj ne moreta imeti otrok, je Darja zanosila. Oktobra 2011 se jima je rodil sin Nace, 20 mesecev pozneje še dvojčka Bine in Jakob. »Sva se hecala, da ima bog smisel za humor, najprej ne da, ko da, pa da obilno.«
»Ko sva izvedela, da bosta spet dva, so iz vseh por spomina kar same prilezle skrbi, za katere je človek mislil, da so se umaknile v daljne čase. A ko je srce dojelo, kakšen neverjeten blagoslov se nama dogaja, je prevladala pozitivna stran. Če je šlo prvič, bo šlo pa še drugič. Bog menda naloži vsakemu ravno toliko, kolikor zmore. Nič več. Torej bo šlo.«








Komentarji

Priljubljene objave iz tega spletnega dnevnika

Darija in Gregor Ovsenik

V soboto smo bili priča čudovitemu družinskemu dogodku - vzela sta se Darija Jezeršek in Gregor Ovsenik, Tomažev mlajši brat. Po dobrem letu in pol njune skupne zgodbe sta stopila korak naprej, od koder bosta zdaj 'pred Bogom in ljudmi' zares hodila skupaj. Darija in Gregor, naj držita ljubezen in spoštovanje! Darija in Gregor, nevesta in ženin Nekdo (z veliko) je poskrbel, da sta imela čudovit dan. Tokrat je bila koruza, o kateri imata ponavadi strokovne debate, zgolj za kuliso. Katja in Igor, priči Srečna Smo pripravljeni? Gremo! Ta mlada Odemsa iz Predoselj In sta šla novemu življenju naproti. Dve družini(ci), Jezerški in Ovseniki Šrangarji iz Žlebov Za fotografskimi objektivi sva stala Darja in Tomaž. Bilo nama je v veselje, čeprav se je zgodilo malce po sili razmer (je že moralo biti tako). Več najinih fotografij lahko vidite v galeriji .

Slovo od mame

Veličino človeka ponavadi spoznamo šele po njegovi smrti. Ko sem v zadnjem času spremljal svojo mamo, sedečo na vozičku, nemočno in večinoma odvisno od drugih, sem večkrat pozabil na to, kdo je v resnici bila. Pisma, sporočila in besede tolažbe ter vzpodbude, ki ste nam jih v dneh po njeni smrti namenjali tisti, ki ste se prišli poslovit od nje, so me spomnile, da je naša mama v resnici vse svoje življenje podarila drugim. Z našim očetom sta prazno staro hišo spremenila v prijeten dom in ga napolnila z blagoslovom sedmih otrok. Njeno gostoljubje se je še posebej pokazalo vsakič, ko nas je obiskal kdo od sorodnikov iz Amerike. "Bila je ena najbolj prijaznih in nesebičnih ljudi, kar sem jih imel privilegij spoznati. Kljub jezikovni oviri sva se vedno nekako razumela," se je spominja moj bratranec Nick. Hvala vsem, ki ste me spomnili, da je bila moja mama kljub svoji skromnosti v resnici velika ženska.

Moški vikend

"Ati, a bova šla enkrat skupaj na kolo, tako, kot greš ti zjutraj?" "Ati, midva tudi!" "Jaz tudi, samo midva!" Tako približno so se kar nekaj časa vrstile prošnje od največjega naprej (mala dva zaenkrat še ne kolesarita z nami, razen, kadar ju naložim v prikolico in se peljemo skupaj). Odkar sem namreč spet več na kolesu, si otroci vse bolj želijo aktivne družbe z mano tudi na tak način. Da bi ugodil vsem trem naenkrat ter obenem želji, da gremo enkrat fantje skupaj prespat v šotor, smo se odpeljali v Kranjsko Goro, kjer smo v kampu Natura Eco  postavili šotor ter zajahali kolesa. Sicer sem imel načrt, kam se bomo odpeljali, vendar sem ga sproti prilagajal njihovi utrujenosti in volji. Imeli smo zelo prijeten vikend, ki bi lahko postal naša moška tradicija :). Kolesarski raj Zelenci Moj ponos Kosilo pri Pehti Ati, utrujen! Ni boljšega zaključka od sladoleda