Preskoči na glavno vsebino

Iz oči v oči ... s svojo ženo

Odmik zase

Žena mi je letos v upanju, da bom v natrpanem in zame na trenutke prenapornem urniku ob njenih bolezenskih tegobah zadnjih mesecev užil nekaj kvalitetnega časa zase, podarila bon za nekajdnevni odmik za moške. Neke sorte duhovne vaje za može pri jezuitih v Ljubljani. Menda v redu zadeva.

Saj ne, da mi ne bi odgovarjal kakšen dan biti čisto sam in početi kaj zanimivega (morda samo počivati), ni pa mi ravno vseeno, da bi puščal Darjo samo s tremi fanti in dvema dodatnima povzročiteljema celodnevnih slabosti. In za frej vikend mi Ljubljana res ni sanjska destinacija.

Zato mi ni bilo treba dvakrat omeniti alternative, vikenda v dvoje na morju. Za naju. Samo naju. Brez otrok. Saj jih imam rad, ampak sama nisva bila cel dan skupaj že štiri leta in pol.

Sam v Ljubljani ali z ženo na morju?

Zavod iskreni.net ima med svojimi programi tudi vikend za pare z naslovom 'Zazrita si v oči'. Od romantičnega naslova si nisem obetal kaj dosti, bolj me je prepričalo to, da bodo o svojih zakonih pričevali nekateri znanci - Irena in Aleš Rupar, fejst človeka, s katerima sem se imel priložnost že nekajkrat pogovarjati in sta name naredila fajn vtis. Ostale sem sicer poznal kot Darjine sodelavce in znance, a kaj dosti o njih nisem vedel. Druga stvar, ki me je prepričala, je bilo morje, hotelska postelja in priložnost za ležerno namakanje v bazenu. Z Darjo na morju ali sam v Ljubljani?

Treba se je bilo samo še prijaviti in zrihtati varstvo za fante. Tu nama je najbolj na pomoč priskočila tašča, ki jo fantje tudi najbolj poznajo. Da sva bila lahko mirna, da bodo preživeli, sta na pomoč priskočila še svak in njegovo dekle, Nacetu pa smo itak največje veselje naredili s tem, da je šel lahko na počitnice k prijateljici.

Midva in morje

Meditativni zajtrk v tišini, eden od načinov za umirjanje

Če sem kaj pričakoval od tega vikenda, je bil to počitek. Kako zelo sem ga potreboval, pove to, da me je dejstvo, da je edini otrok v hotelu spal v sobi, ki je bila od najine oddaljena le za tanko hotelsko steno, skozi katero se skorajda vse sliši, sprva razočaralo. Oh, ne, no, če sem se od česa želel spočiti, je to otroški jok. A je bil prvi vtis napačen, otrok je bil silno priden, skorajda ga nisi opazil - po dveh dneh sem bil že toliko spočit, da sem ljubkega fantiča celo vzel v naročje - nekaj, česar od skrbi za otroke utrujeni starš ne naredi kar tako.

Od morja sicer nisva kaj dosti imela, razen enega polurnega sprehoda do obale. Deževno vreme je opravilo svojo nalogo, da sva se zadrževala pod streho. A je bil že občutek, da sva ob morju, povsem dovolj. Dovolj je bilo tudi to, da ti drugi skuhajo, te postrežejo in potem pomijejo posodo za tabo.

Kje sva se izgubila?

Program, ki so ga pripravili p. Andraž Arko, Mica in Nejc Škoberne, Polonca in Tomaž Sokol ter Irena in Aleš Rupar, je bil res to, kar zakonca, ki se za hip iztrgata iz z obveznostmi in odgovornostmi nabitim vsakdanjikom, potrebujeta.

Vmes, ko živiš službo, pričakovanje otrok, nosečnost, prvega, drugega in ostale otroke, plenice, noči brez spanja, vrtec, praznovanja, bolne in umirajoče starše, stanovanje, selitve, kredite, gradnjo ..., večinoma pozabiš živeti zakon, ženo, tisto dekle, v katere očeh si se pred leti izgubljal in v njih zrl večnost. Pozabiš na tisti dan, ko si ji gledal v oči in jo sprejel v srečo in nesrečo, bolezen in zdravje ... za vse dni svojega življenja. Kar nekam v rutino izgine, na polico s poročnim albumom, na katerem se nabira prah.

Prav zato ga je treba vzeti s police, z njega obrisati prah, otrokom razložiti, da morajo za trenutek počakati, delo pustiti v službi, ženo prijeti za roko in svojemu zakonskemu življenju privoščiti injekcijo res dobre infuzije.

Jaz sprejmem tebe

Slišati ganljive življenjske zgodbe zakonov, ki so jih na pladnju (kot se je ena od udeleženk dobro izrazila) prinesli nam z namenom, da bi mogli mi iz tega nekoliko zrasti, v živo opazovati velike pozitivne premike v dolgoletnih razrahljanih zakonih, zreti v oči svoji ženi ter po devetih letih slišati 'Jaz, Darja, sprejmem tebe, Tomaž, za svojega moža, in ti obljubim, da ti bom ostala zvesta v sreči in nesreči, v bolezni in zdravju, da te bom ljubila in spoštovala vse dni svojega življenja', je dovolj. Dovolj, da se je vame spet naselil mir, ki je že dolgo blodil bogvekje. Dovolj, da lahko vsakomur, ki je poročen eno ali štirideset let, priporočim podoben wellness vikend.

Ravno prav

Ravno prav napolnjeno s programom, da sva vmes imela dovolj časa za naju in počitek. Ravno prav za eno kratko namakanje in debato v vročem jacuzziju. Ravno prav intimna in doživeta maša v mali Strunjanski cerkvici, kjer smo obnovili svoje poročne obljube.

Moji ženi je zagotovo največje veselje naredil sobotni plesni večer, kjer je lahko pokazala svoj pedagoški talent, kasneje pa sva skupaj prezračila najine plesne čevlje. Sicer p. Andraž ni ravno tako dober didžej, kot pridigar, a sva se vseeno dobro naplesala :).

Plesni večer je Darji zagotovo naredil največje veselje

Hvala Ireni, Alešu, Polonci, Tomažu, Mici, Nejcu in p. Andražu za besede, ki ostanejo!

Hvala tebi, Darja, za enega najbolj koristnih rojstnodnevnih daril!

Objavljeno tudi na iskreni.net.

Priljubljene objave iz tega spletnega dnevnika

Moški vikend

"Ati, a bova šla enkrat skupaj na kolo, tako, kot greš ti zjutraj?" "Ati, midva tudi!" "Jaz tudi, samo midva!" Tako približno so se kar nekaj časa vrstile prošnje od največjega naprej (mala dva zaenkrat še ne kolesarita z nami, razen, kadar ju naložim v prikolico in se peljemo skupaj). Odkar sem namreč spet več na kolesu, si otroci vse bolj želijo aktivne družbe z mano tudi na tak način. Da bi ugodil vsem trem naenkrat ter obenem želji, da gremo enkrat fantje skupaj prespat v šotor, smo se odpeljali v Kranjsko Goro, kjer smo v kampu Natura Eco  postavili šotor ter zajahali kolesa. Sicer sem imel načrt, kam se bomo odpeljali, vendar sem ga sproti prilagajal njihovi utrujenosti in volji. Imeli smo zelo prijeten vikend, ki bi lahko postal naša moška tradicija :). Kolesarski raj Zelenci Moj ponos Kosilo pri Pehti Ati, utrujen! Ni boljšega zaključka od sladoleda

Družine dvojnih dvojčkov

Že nekaj časa smo vedeli eden za drugega, letos pa je Janez dal pobudo, da se srečamo in spoznamo. Tri družine z enako dinamiko rojevanja otrok: najprej enega, potem pa dvakrat dvojčki. Družina Rahne iz Šentvida nad Ljubljano, družina Logar iz Suhe pri Predosljah ter družina Ovsenik iz Tenetiš. Fino je spoznati ljudi, ki brez dolge razlage 'štekajo' situacije, ki jih doživljamo doma. Tiste prijetne, ko ne veš, kako bi se dovolj zahvalil za milosti, ki so ti dane v obliki nasmejanih, veselih in zdravih otrok, kot tudi tiste, ki te peljejo na rob svojih zmogljivosti in preizkušnjo zakonskega odnosa ter spraševanje o pravilnosti vzgojnih odločitev. Barbara, Mojca, oba Janeza in otroci - lepo vas je bilo spoznati, se veselimo prihodnjega srečanja! Tri družine, petnajst otrok, od tega dvanajst dvojčkov.

Proti težavam s križem

V iskanju rešitve za dolgoletne težave s križem sem se vedno izogibal vsakršni misli na tablete in injekcije, vedno sem učinkovitejše stvari našel v raztezanjih, masažah in vadbi. A ko je letos 'usekalo' tako močno, sem odločeno zakorakal proti operaciji hernije. Priznani nevrokirurg mi je ob ogledu vseh mogočih slik, do katerih ni bilo lahko priti, svetoval, naj opustim misel na operacijo in si raje 'spucam glavo'. Skorajda v istem času mi je pod roke prišla knjiga (zahvalo dolgujem svojemu soimenjaku in zadnje čase cimru v službi), ki jo je moja zdravnica kategorično zavrnila kot larifari. A sem jo vseeno začel brati in že po prvih straneh ugotovil, da je knjiga pisana dobesedno meni na kožo (ali na križ). Zato vsakomur, ki ima težave s križem ali dolgotrajnimi glavoboli, svetujem, da naj si v knjižnici izposodi knjigo ameriškega zdravnika (d r. John E. Sarno: OZDRAVIMO BOLEČINE HRBTA)  in jo prebere. Škodovala zagotovo ne bo :). Meni je zelo koristila! Dr. John E....