Preskoči na glavno vsebino

Hvaležnost

Prijatelj me je pred dnevi pobaral o stvareh, za katere sem hvaležen. Ni treba veliko razmišljati o stvareh, ki mi največ pomenijo v življenju.

Moja družina. Oni so moj dom.

Otroški smeh, najljubši zvok.

Neutrudno raziskovanje, ki nam nikoli ne da počivati.

Moja ljubezen in moja najboljša prijateljica.

Hvaležen sem za dar vere. Vera v Boga osmisli mnogo za človeka nerazložljivih in težkih stvari, kot je na primer huda bolezen šestletnega krščenca.

Hvaležen sem za svojo ženo Darjo, mojo najboljšo prijateljico, ki me sprejema v dobrem in slabem. Ona je tisti del mene, ki sem ga prej pogrešal.

Hvaležen sem za svoje tri sinove. Nace, Bine in Jakob so tisti, zaradi katerih kolesarjenje in adrenalin z veseljem zamenjam za sedenje ob peskovniku ali sestavljanje gradu iz lego kock.

Hvaležen sem za svoja starša. Očeta nimam več, moja mama se bori z zahrbtno boleznijo. Vem, da sta storila največ, kar je bilo v njuni moči, da bi mi posredovala tisto, za kar sta menila, da v življenju potrebujem.

Hvaležen sem za svoje prijatelje. Oni so moje občestvo, moji sopotniki in tolažniki v trenutkih, ko se moram odklopiti.

Hvaležen sem za svoje talente, posebej še tiste, s katerimi lahko pomagam drugim ljudem.

Hvaležen sem, da lahko živim. Tukaj in zdaj.

Priljubljene objave iz tega spletnega dnevnika

Moški vikend

"Ati, a bova šla enkrat skupaj na kolo, tako, kot greš ti zjutraj?" "Ati, midva tudi!" "Jaz tudi, samo midva!" Tako približno so se kar nekaj časa vrstile prošnje od največjega naprej (mala dva zaenkrat še ne kolesarita z nami, razen, kadar ju naložim v prikolico in se peljemo skupaj). Odkar sem namreč spet več na kolesu, si otroci vse bolj želijo aktivne družbe z mano tudi na tak način. Da bi ugodil vsem trem naenkrat ter obenem želji, da gremo enkrat fantje skupaj prespat v šotor, smo se odpeljali v Kranjsko Goro, kjer smo v kampu Natura Eco  postavili šotor ter zajahali kolesa. Sicer sem imel načrt, kam se bomo odpeljali, vendar sem ga sproti prilagajal njihovi utrujenosti in volji. Imeli smo zelo prijeten vikend, ki bi lahko postal naša moška tradicija :). Kolesarski raj Zelenci Moj ponos Kosilo pri Pehti Ati, utrujen! Ni boljšega zaključka od sladoleda

Proti težavam s križem

V iskanju rešitve za dolgoletne težave s križem sem se vedno izogibal vsakršni misli na tablete in injekcije, vedno sem učinkovitejše stvari našel v raztezanjih, masažah in vadbi. A ko je letos 'usekalo' tako močno, sem odločeno zakorakal proti operaciji hernije. Priznani nevrokirurg mi je ob ogledu vseh mogočih slik, do katerih ni bilo lahko priti, svetoval, naj opustim misel na operacijo in si raje 'spucam glavo'. Skorajda v istem času mi je pod roke prišla knjiga (zahvalo dolgujem svojemu soimenjaku in zadnje čase cimru v službi), ki jo je moja zdravnica kategorično zavrnila kot larifari. A sem jo vseeno začel brati in že po prvih straneh ugotovil, da je knjiga pisana dobesedno meni na kožo (ali na križ). Zato vsakomur, ki ima težave s križem ali dolgotrajnimi glavoboli, svetujem, da naj si v knjižnici izposodi knjigo ameriškega zdravnika (d r. John E. Sarno: OZDRAVIMO BOLEČINE HRBTA)  in jo prebere. Škodovala zagotovo ne bo :). Meni je zelo koristila! Dr. John E....

Družine dvojnih dvojčkov

Že nekaj časa smo vedeli eden za drugega, letos pa je Janez dal pobudo, da se srečamo in spoznamo. Tri družine z enako dinamiko rojevanja otrok: najprej enega, potem pa dvakrat dvojčki. Družina Rahne iz Šentvida nad Ljubljano, družina Logar iz Suhe pri Predosljah ter družina Ovsenik iz Tenetiš. Fino je spoznati ljudi, ki brez dolge razlage 'štekajo' situacije, ki jih doživljamo doma. Tiste prijetne, ko ne veš, kako bi se dovolj zahvalil za milosti, ki so ti dane v obliki nasmejanih, veselih in zdravih otrok, kot tudi tiste, ki te peljejo na rob svojih zmogljivosti in preizkušnjo zakonskega odnosa ter spraševanje o pravilnosti vzgojnih odločitev. Barbara, Mojca, oba Janeza in otroci - lepo vas je bilo spoznati, se veselimo prihodnjega srečanja! Tri družine, petnajst otrok, od tega dvanajst dvojčkov.