V letih odraščanja in osamosvajanja od svoje primarne družine nisem nikoli 'zašel' na duhovne vaje. Mlademu fantu, uporniku proti vsemu tradicionalnemu, na kraj pameti ni padlo, da bi se šel kakšne take stvari. Skorajda vso duhovnost sem takrat dobil servirano pri skavtih, še tam se mi je zdelo to precej brezveze, ker je kradlo čas akciji.
Z Darjo pa sva našla skupni jezik tudi v veri, zato sem se odločil 'poskusiti'. Pred petimi leti sva začela obiskovati duhovne vaje za zakonce na Mirenskem gradu, ki jih odlično pripravlja jezuit p. Vital Vider. Na jasen in jedrnat način vedno zadane bistvo, zato mu midva praviva kar 'mojster'. Od takrat so duhovne vaje za naju na rednem letnem urniku.
Po enoletnem premoru smo tudi letos en vikend preživeli na Mirnu pri Novi Gorici. Za Gorenjca je že vdih primorskega zraka taka sprememba, da pozabiš na večino stvari, ki te obtežujejo. Po vseh izzivih, ki jih prinaša 'velika družina', sva letos krvavo potrebovala tak oddih. V zadnjem letu sva molitev in Boga velikokrat prestavila na zadnjo minuto pred spancem. V pozni nočni uri možgani komajda še dojemajo budno stanje, telo pa mrzlično išče počitek - pri tem je jasno, da vsebina trpi.
Če je bilo poletno kampiranje na morju za naju stresni test funkcioniranja naše družine v malce kaotičnem okolju, je bil podaljšani vikend na duhovnih vajah kot nadgradnja hotela s petimi zvezdicami: postlana postelja, kopalnica s kadjo (nad katero so bili najini mladiči hudo navdušeni - doma namreč vse tri 'stlačimo' pod tuš), trije postreženi topli obroki (po jedi nam ni bilo treba pospravljati kaotičnega stanja na mizi!), varstvo otrok dvakrat na dan, duhovna oskrba za prenovo svojega stanja in za povrh še družba družin, ki na ta svet gledajo iz zelo podobnega zornega kota. Kako zelo blagodejno! Meni se to zdi, kot bi te na poti preživetja, utrujenega, obtolčenega in opraskanega nekdo potegnil na stran, te posedel v fotelj in ti privoščil energijsko pijačo. Prave počitnice za dušo.
Z Darjo pa sva našla skupni jezik tudi v veri, zato sem se odločil 'poskusiti'. Pred petimi leti sva začela obiskovati duhovne vaje za zakonce na Mirenskem gradu, ki jih odlično pripravlja jezuit p. Vital Vider. Na jasen in jedrnat način vedno zadane bistvo, zato mu midva praviva kar 'mojster'. Od takrat so duhovne vaje za naju na rednem letnem urniku.
Po enoletnem premoru smo tudi letos en vikend preživeli na Mirnu pri Novi Gorici. Za Gorenjca je že vdih primorskega zraka taka sprememba, da pozabiš na večino stvari, ki te obtežujejo. Po vseh izzivih, ki jih prinaša 'velika družina', sva letos krvavo potrebovala tak oddih. V zadnjem letu sva molitev in Boga velikokrat prestavila na zadnjo minuto pred spancem. V pozni nočni uri možgani komajda še dojemajo budno stanje, telo pa mrzlično išče počitek - pri tem je jasno, da vsebina trpi.
Če je bilo poletno kampiranje na morju za naju stresni test funkcioniranja naše družine v malce kaotičnem okolju, je bil podaljšani vikend na duhovnih vajah kot nadgradnja hotela s petimi zvezdicami: postlana postelja, kopalnica s kadjo (nad katero so bili najini mladiči hudo navdušeni - doma namreč vse tri 'stlačimo' pod tuš), trije postreženi topli obroki (po jedi nam ni bilo treba pospravljati kaotičnega stanja na mizi!), varstvo otrok dvakrat na dan, duhovna oskrba za prenovo svojega stanja in za povrh še družba družin, ki na ta svet gledajo iz zelo podobnega zornega kota. Kako zelo blagodejno! Meni se to zdi, kot bi te na poti preživetja, utrujenega, obtolčenega in opraskanega nekdo potegnil na stran, te posedel v fotelj in ti privoščil energijsko pijačo. Prave počitnice za dušo.
 |
| Selfie malce utrujenih staršev |
Komentarji