Preskoči na glavno vsebino

Tam gor na gornjem Štajerskem

Vsako leto obletnico najino poroke zaznamuje kakšen lep izlet. Tokrat smo vandrali po vzhodu. Najprej po Goričkem, nato v Prekmurju, nazaj grede pa na Štajerskem. Najbolj nas je navdušil krajinski park v Račah z ribniki, kjer je življenja v izobilju.
Z višine se super vidi, ...

... toda na tleh se da stvari tudi otipati.

Na sprehodu okoli ribnikov, ...

... kjer srečaš race, ponirke, labode, kače in mnooogo regljajočih žab.

Pogled iz gozda ven na živahen ribnik ...

... ter nazaj v tihi, mirni gozd z mehko pomladno preprogo.


Pri prijateljih Katarini in Marku se vedno počutimo kot doma.

Komentarji

Oseba Ladka sporoča …
Sem že slišala, da ste se imeli fajn, zdaj sem pa še videla.
Fotke so pa prekrasne! Te nismo zaman poslali k Arnetu :-)
Oseba Tomaž Ovsenik sporoča …
Hvala - sicer niso vse fotke moje, a mislim, da je večina lepote v motivu. Če pa se pogovarjamo o tehniki ... hm, imam pa kritiko na čisto vsako ;)

Priljubljene objave iz tega spletnega dnevnika

Moški vikend

"Ati, a bova šla enkrat skupaj na kolo, tako, kot greš ti zjutraj?" "Ati, midva tudi!" "Jaz tudi, samo midva!" Tako približno so se kar nekaj časa vrstile prošnje od največjega naprej (mala dva zaenkrat še ne kolesarita z nami, razen, kadar ju naložim v prikolico in se peljemo skupaj). Odkar sem namreč spet več na kolesu, si otroci vse bolj želijo aktivne družbe z mano tudi na tak način. Da bi ugodil vsem trem naenkrat ter obenem želji, da gremo enkrat fantje skupaj prespat v šotor, smo se odpeljali v Kranjsko Goro, kjer smo v kampu Natura Eco  postavili šotor ter zajahali kolesa. Sicer sem imel načrt, kam se bomo odpeljali, vendar sem ga sproti prilagajal njihovi utrujenosti in volji. Imeli smo zelo prijeten vikend, ki bi lahko postal naša moška tradicija :). Kolesarski raj Zelenci Moj ponos Kosilo pri Pehti Ati, utrujen! Ni boljšega zaključka od sladoleda

Slovo od mame

Veličino človeka ponavadi spoznamo šele po njegovi smrti. Ko sem v zadnjem času spremljal svojo mamo, sedečo na vozičku, nemočno in večinoma odvisno od drugih, sem večkrat pozabil na to, kdo je v resnici bila. Pisma, sporočila in besede tolažbe ter vzpodbude, ki ste nam jih v dneh po njeni smrti namenjali tisti, ki ste se prišli poslovit od nje, so me spomnile, da je naša mama v resnici vse svoje življenje podarila drugim. Z našim očetom sta prazno staro hišo spremenila v prijeten dom in ga napolnila z blagoslovom sedmih otrok. Njeno gostoljubje se je še posebej pokazalo vsakič, ko nas je obiskal kdo od sorodnikov iz Amerike. "Bila je ena najbolj prijaznih in nesebičnih ljudi, kar sem jih imel privilegij spoznati. Kljub jezikovni oviri sva se vedno nekako razumela," se je spominja moj bratranec Nick. Hvala vsem, ki ste me spomnili, da je bila moja mama kljub svoji skromnosti v resnici velika ženska.

Njegov rojstni dan

Zdaj imamo to že v navadi, da na božični večer poleg večerje pripravimo tudi praznovanje za Jezusov rojstni dan, k čemur seveda paše tudi torta. Pihajmo! Neustavljivi napadalci na sladkor Družinska