Preskoči na glavno vsebino

Tom pa Jerry

Z včerajšnjim dnem umira moj vzdevek iz kratkohlačniških let. Dobil sem ga od sosedovega Liparjevega Janeza, ki smo ga otroci - enako kot njegov sin - preprosto klicali ata. 'Tompadžeri' sem slišal vedno, ko sem s kakšno novo željo ali pa kar tako vstopil v njegovo mizarsko delavnico. Zastava ob štafeti mladosti, prva lesena samokolnica, hokejska palica, lesena puška, nogometni goli ... vse, kar smo potrebovali za svojo igro in podvige, se je dalo zastonj naročiti pri njem. Nam otrokom ni nikoli odrekal svojega časa. Z njim smo šli večkrat h Krištofu na sladoled, prvič nas je peljal na kranjski bazen, učil nas je igrati tarok ... in z vsem tem poskrbel za prijetne spomine na otroštvo. Hvala, 'ata'.


Oznake:

Komentarji

Oseba Unknown sporoča …
Pa palice za slalom in hrib, po katerem smo se spuščali, klanec za pirhanje ... Ja, tudi mene so preplavili podobni spomini, ko sem se šla poslovit od "ata".
Jana
13. marec 2013 ob 20:55
Objavite komentar

Priljubljene objave iz tega spletnega dnevnika

Moški vikend

"Ati, a bova šla enkrat skupaj na kolo, tako, kot greš ti zjutraj?" "Ati, midva tudi!" "Jaz tudi, samo midva!" Tako približno so se kar nekaj časa vrstile prošnje od največjega naprej (mala dva zaenkrat še ne kolesarita z nami, razen, kadar ju naložim v prikolico in se peljemo skupaj). Odkar sem namreč spet več na kolesu, si otroci vse bolj želijo aktivne družbe z mano tudi na tak način. Da bi ugodil vsem trem naenkrat ter obenem želji, da gremo enkrat fantje skupaj prespat v šotor, smo se odpeljali v Kranjsko Goro, kjer smo v kampu Natura Eco  postavili šotor ter zajahali kolesa. Sicer sem imel načrt, kam se bomo odpeljali, vendar sem ga sproti prilagajal njihovi utrujenosti in volji. Imeli smo zelo prijeten vikend, ki bi lahko postal naša moška tradicija :). Kolesarski raj Zelenci Moj ponos Kosilo pri Pehti Ati, utrujen! Ni boljšega zaključka od sladoleda
1 komentar
Preberite več

Slovo od mame

Veličino človeka ponavadi spoznamo šele po njegovi smrti. Ko sem v zadnjem času spremljal svojo mamo, sedečo na vozičku, nemočno in večinoma odvisno od drugih, sem večkrat pozabil na to, kdo je v resnici bila. Pisma, sporočila in besede tolažbe ter vzpodbude, ki ste nam jih v dneh po njeni smrti namenjali tisti, ki ste se prišli poslovit od nje, so me spomnile, da je naša mama v resnici vse svoje življenje podarila drugim. Z našim očetom sta prazno staro hišo spremenila v prijeten dom in ga napolnila z blagoslovom sedmih otrok. Njeno gostoljubje se je še posebej pokazalo vsakič, ko nas je obiskal kdo od sorodnikov iz Amerike. "Bila je ena najbolj prijaznih in nesebičnih ljudi, kar sem jih imel privilegij spoznati. Kljub jezikovni oviri sva se vedno nekako razumela," se je spominja moj bratranec Nick. Hvala vsem, ki ste me spomnili, da je bila moja mama kljub svoji skromnosti v resnici velika ženska.
Objavite komentar
Preberite več

Njegov rojstni dan

Zdaj imamo to že v navadi, da na božični večer poleg večerje pripravimo tudi praznovanje za Jezusov rojstni dan, k čemur seveda paše tudi torta. Pihajmo! Neustavljivi napadalci na sladkor Družinska
Objavite komentar
Preberite več