Preskoči na glavno vsebino

Majhni koraki


Takole sva midva ocenila knjigo na pobudo Planeta Siol.net:
Otroci bodo sami posvojili zgled staršev
Knjiga pritegne s privlačno naslovnico in naslovom, ki obljublja preproste nasvete, prek katerih lahko otroke učimo, kako živeti bolj varčno in ekološko. Kljub temu da je napisana za otroke, je poučna predvsem za nas starše, ki se moramo naučiti naše lagodno življenje bolj prilagoditi na kričeče stanje našega planeta. Otroci bodo (seveda nujno ob našem zgledu) to sami od sebe posvojili in jim bo na primer ločevanje odpadkov samoumevno.
Pohvalno je, da se knjiga v devetih poglavjih loteva stvari, ki jih lahko sami naredimo predvsem znotraj našega doma. Še bolje pa je, da ob vsakem poglavju sledi tudi poziv k akciji – nekateri bodo predvsem izziv za starše (Kako bi se odzvali na pobudo otroka, da začnimo perilo prati ročno namesto strojno?).
Kljub temu da je knjiga namenjena otrokom, pa je najbrž avtor pozabil na to, da otroci ne razumejo odstotkov (ki se v knjigi veliko pojavljajo), da obstajajo otrokom lažje razumljive besede od na primer bilanca, pri prevajanju pa so pozabili odstraniti primerov, ki se pri nas skoraj ne pojavljajo (na primer škropljenje polj z letali) in niso reprezentativni.
Ekološko zavednega starša najbolj zbode v oči podatek, da je knjiga natisnjena na Kitajskem (in seveda tudi pritovorjena čez pol sveta) – ravno transport je po mnenju avtorja eden največjih onesnaževalcev, zato bi se založba Mladinska knjiga lahko potrudila vsaj pri takšnih knjigah in ekologijo postavila pred ekonomijo.
Oznake:

Komentarji

Objavite komentar

Priljubljene objave iz tega spletnega dnevnika

Zleknjen v počivalnik berem knjigo

Nedeljsko dopoldne pri nas doma. Sedim zleknjen v naš stari ikein počivalnik. V levi roki knjiga, katere vsebina počasi drsi iz papirja v glavo, v desni roki skodelica moje najljubše kave. Dojenčka spita vsak v svoji posteljici, dva od večjih otrok se v svoji sobi mirno igrata s kockami, Darja in Jakob sta pri maši v sosednji župniji. Ne, to ni privid, niso sanje, niso pobožne želje. Je realnost zadnjih nedelj. V naši hiši imamo tudi trenutke blaženega miru. Po nedeljski jutranji maši, ki jo v domači cerkvi obiščem ponavadi v družbi dveh ali treh naših večjih fantov, imamo skupen družinski zajtrk. Neprecenljiva stvar ob dejstvu, da tega čez teden nimamo. Po zajtrku se še Darja odpravi k maši v sosednjo župnijo, sam prevzamem otroke in skrb nad kosom mesa, ki se v pečici spreminja v okusno pečenko. Res pa je, da vsega tega ne smem vzeti kot v naprej določen urnik, ker se moram zaradi prekinitve spanca dojenčkov ali morebitnega spora med starejšimi fanti zaradi zame še tako nepom
1 komentar
Preberite več

Slovo od mame

Veličino človeka ponavadi spoznamo šele po njegovi smrti. Ko sem v zadnjem času spremljal svojo mamo, sedečo na vozičku, nemočno in večinoma odvisno od drugih, sem večkrat pozabil na to, kdo je v resnici bila. Pisma, sporočila in besede tolažbe ter vzpodbude, ki ste nam jih v dneh po njeni smrti namenjali tisti, ki ste se prišli poslovit od nje, so me spomnile, da je naša mama v resnici vse svoje življenje podarila drugim. Z našim očetom sta prazno staro hišo spremenila v prijeten dom in ga napolnila z blagoslovom sedmih otrok. Njeno gostoljubje se je še posebej pokazalo vsakič, ko nas je obiskal kdo od sorodnikov iz Amerike. "Bila je ena najbolj prijaznih in nesebičnih ljudi, kar sem jih imel privilegij spoznati. Kljub jezikovni oviri sva se vedno nekako razumela," se je spominja moj bratranec Nick. Hvala vsem, ki ste me spomnili, da je bila moja mama kljub svoji skromnosti v resnici velika ženska.
Objavite komentar
Preberite več

Družine dvojnih dvojčkov

Že nekaj časa smo vedeli eden za drugega, letos pa je Janez dal pobudo, da se srečamo in spoznamo. Tri družine z enako dinamiko rojevanja otrok: najprej enega, potem pa dvakrat dvojčki. Družina Rahne iz Šentvida nad Ljubljano, družina Logar iz Suhe pri Predosljah ter družina Ovsenik iz Tenetiš. Fino je spoznati ljudi, ki brez dolge razlage 'štekajo' situacije, ki jih doživljamo doma. Tiste prijetne, ko ne veš, kako bi se dovolj zahvalil za milosti, ki so ti dane v obliki nasmejanih, veselih in zdravih otrok, kot tudi tiste, ki te peljejo na rob svojih zmogljivosti in preizkušnjo zakonskega odnosa ter spraševanje o pravilnosti vzgojnih odločitev. Barbara, Mojca, oba Janeza in otroci - lepo vas je bilo spoznati, se veselimo prihodnjega srečanja! Tri družine, petnajst otrok, od tega dvanajst dvojčkov.
1 komentar
Preberite več