Tokrat sva z Darjo svež zrak lovila na pobočjih Begunjščice, kjer se nama je pridružila Jana. Z Ljubelja smo se po znameniti Bornovi poti odpravili proti planini Prevali in nazaj. Bornova pot se vije od severne strani Begunjščice skozi znamenite Bornove tunele po vzhodnem pobočju gore, čez melišča in gozdove do planine Prevale, kjer se odpre pogled na južna travnata pobočja Begunjščice, redko posejana s smrekami. Pot je redno obiskana, nekateri pa so jo prevozili tudi s kolesom.
Nedeljsko dopoldne pri nas doma. Sedim zleknjen v naš stari ikein počivalnik. V levi roki knjiga, katere vsebina počasi drsi iz papirja v glavo, v desni roki skodelica moje najljubše kave. Dojenčka spita vsak v svoji posteljici, dva od večjih otrok se v svoji sobi mirno igrata s kockami, Darja in Jakob sta pri maši v sosednji župniji. Ne, to ni privid, niso sanje, niso pobožne želje. Je realnost zadnjih nedelj. V naši hiši imamo tudi trenutke blaženega miru. Po nedeljski jutranji maši, ki jo v domači cerkvi obiščem ponavadi v družbi dveh ali treh naših večjih fantov, imamo skupen družinski zajtrk. Neprecenljiva stvar ob dejstvu, da tega čez teden nimamo. Po zajtrku se še Darja odpravi k maši v sosednjo župnijo, sam prevzamem otroke in skrb nad kosom mesa, ki se v pečici spreminja v okusno pečenko. Res pa je, da vsega tega ne smem vzeti kot v naprej določen urnik, ker se moram zaradi prekinitve spanca dojenčkov ali morebitnega spora med starejšimi fanti zaradi zame še tako nepom
Komentarji