Preskoči na glavno vsebino

Greben Košute

Kot je že Bernard popisal, sva včeraj izpolnila najin smeli načrt - prečiti greben Košute oz. gorske verige, ki se vleče od Ljubelja na zahodu do Jezerskega na vzhodu.

Avto sva zjutraj parkirala na zadnjem ovinku pred mejnim prehodom Ljubelj ter se vzpela mimo planine Korošice do Hajneževega sedla. S sedla sva se po zavarovani plezalni poti vzpela na najin prvi vrh oz. začetek poti - Veliki vrh v Košuti.

Pot naju je vodila na vzhod po vrhu grebena, ki je z južne strani poraščen s čudovitimi gorskimi pašniki, na severno stran pa prepadne stene delajo senco našim Koroškim sosedom.

Vrhovi so se nizali eden za drugim: Kofce gora, Malo Kladivo, Veliko Kladivo ... in vse do Košutnikovega turna, ki je bil najin zadnji vrh. Greben se sicer nadaljuje do Tolste košute, a do tja vodi težja pot, ki naju bo morala počakati. S Košutnikovega turna sva se spustila do planine Dolga njiva, kjer so naju čakale Darja in Špela z Brino, zato je bila motivacija za zadnji spust še toliko večja.
Dobro jutro na planini Korošici, zadaj za oblaki Begunjščica.

S Hajneževega sedla proti Velikemu vrhu ...

... po zavarovani plezalni poti.

Čudoviti gorski pašniki na južnih pobočjih Košute.

Meja med Slovenijo in Avstrijo teče prav po vrhu grebena.

Na južni strani pašniki, na severni prepadne stene.

Gor in dol po vrhovih Košute.

Najin zadnji vrh - Košutnikov turn (2136m).

Planina Dolga njiva, kjer so naju počakala dekleta.

Ej, je ta živlene fleten!
Oznake:

Komentarji

Objavite komentar

Priljubljene objave iz tega spletnega dnevnika

Zleknjen v počivalnik berem knjigo

Nedeljsko dopoldne pri nas doma. Sedim zleknjen v naš stari ikein počivalnik. V levi roki knjiga, katere vsebina počasi drsi iz papirja v glavo, v desni roki skodelica moje najljubše kave. Dojenčka spita vsak v svoji posteljici, dva od večjih otrok se v svoji sobi mirno igrata s kockami, Darja in Jakob sta pri maši v sosednji župniji. Ne, to ni privid, niso sanje, niso pobožne želje. Je realnost zadnjih nedelj. V naši hiši imamo tudi trenutke blaženega miru. Po nedeljski jutranji maši, ki jo v domači cerkvi obiščem ponavadi v družbi dveh ali treh naših večjih fantov, imamo skupen družinski zajtrk. Neprecenljiva stvar ob dejstvu, da tega čez teden nimamo. Po zajtrku se še Darja odpravi k maši v sosednjo župnijo, sam prevzamem otroke in skrb nad kosom mesa, ki se v pečici spreminja v okusno pečenko. Res pa je, da vsega tega ne smem vzeti kot v naprej določen urnik, ker se moram zaradi prekinitve spanca dojenčkov ali morebitnega spora med starejšimi fanti zaradi zame še tako nepom
1 komentar
Preberite več

Slovo od mame

Veličino človeka ponavadi spoznamo šele po njegovi smrti. Ko sem v zadnjem času spremljal svojo mamo, sedečo na vozičku, nemočno in večinoma odvisno od drugih, sem večkrat pozabil na to, kdo je v resnici bila. Pisma, sporočila in besede tolažbe ter vzpodbude, ki ste nam jih v dneh po njeni smrti namenjali tisti, ki ste se prišli poslovit od nje, so me spomnile, da je naša mama v resnici vse svoje življenje podarila drugim. Z našim očetom sta prazno staro hišo spremenila v prijeten dom in ga napolnila z blagoslovom sedmih otrok. Njeno gostoljubje se je še posebej pokazalo vsakič, ko nas je obiskal kdo od sorodnikov iz Amerike. "Bila je ena najbolj prijaznih in nesebičnih ljudi, kar sem jih imel privilegij spoznati. Kljub jezikovni oviri sva se vedno nekako razumela," se je spominja moj bratranec Nick. Hvala vsem, ki ste me spomnili, da je bila moja mama kljub svoji skromnosti v resnici velika ženska.
Objavite komentar
Preberite več

Družine dvojnih dvojčkov

Že nekaj časa smo vedeli eden za drugega, letos pa je Janez dal pobudo, da se srečamo in spoznamo. Tri družine z enako dinamiko rojevanja otrok: najprej enega, potem pa dvakrat dvojčki. Družina Rahne iz Šentvida nad Ljubljano, družina Logar iz Suhe pri Predosljah ter družina Ovsenik iz Tenetiš. Fino je spoznati ljudi, ki brez dolge razlage 'štekajo' situacije, ki jih doživljamo doma. Tiste prijetne, ko ne veš, kako bi se dovolj zahvalil za milosti, ki so ti dane v obliki nasmejanih, veselih in zdravih otrok, kot tudi tiste, ki te peljejo na rob svojih zmogljivosti in preizkušnjo zakonskega odnosa ter spraševanje o pravilnosti vzgojnih odločitev. Barbara, Mojca, oba Janeza in otroci - lepo vas je bilo spoznati, se veselimo prihodnjega srečanja! Tri družine, petnajst otrok, od tega dvanajst dvojčkov.
1 komentar
Preberite več