Preskoči na glavno vsebino

Greben Košute

Kot je že Bernard popisal, sva včeraj izpolnila najin smeli načrt - prečiti greben Košute oz. gorske verige, ki se vleče od Ljubelja na zahodu do Jezerskega na vzhodu.

Avto sva zjutraj parkirala na zadnjem ovinku pred mejnim prehodom Ljubelj ter se vzpela mimo planine Korošice do Hajneževega sedla. S sedla sva se po zavarovani plezalni poti vzpela na najin prvi vrh oz. začetek poti - Veliki vrh v Košuti.

Pot naju je vodila na vzhod po vrhu grebena, ki je z južne strani poraščen s čudovitimi gorskimi pašniki, na severno stran pa prepadne stene delajo senco našim Koroškim sosedom.

Vrhovi so se nizali eden za drugim: Kofce gora, Malo Kladivo, Veliko Kladivo ... in vse do Košutnikovega turna, ki je bil najin zadnji vrh. Greben se sicer nadaljuje do Tolste košute, a do tja vodi težja pot, ki naju bo morala počakati. S Košutnikovega turna sva se spustila do planine Dolga njiva, kjer so naju čakale Darja in Špela z Brino, zato je bila motivacija za zadnji spust še toliko večja.
Dobro jutro na planini Korošici, zadaj za oblaki Begunjščica.

S Hajneževega sedla proti Velikemu vrhu ...

... po zavarovani plezalni poti.

Čudoviti gorski pašniki na južnih pobočjih Košute.

Meja med Slovenijo in Avstrijo teče prav po vrhu grebena.

Na južni strani pašniki, na severni prepadne stene.

Gor in dol po vrhovih Košute.

Najin zadnji vrh - Košutnikov turn (2136m).

Planina Dolga njiva, kjer so naju počakala dekleta.

Ej, je ta živlene fleten!
Oznake:

Komentarji

Objavite komentar

Priljubljene objave iz tega spletnega dnevnika

Darija in Gregor Ovsenik

V soboto smo bili priča čudovitemu družinskemu dogodku - vzela sta se Darija Jezeršek in Gregor Ovsenik, Tomažev mlajši brat. Po dobrem letu in pol njune skupne zgodbe sta stopila korak naprej, od koder bosta zdaj 'pred Bogom in ljudmi' zares hodila skupaj. Darija in Gregor, naj držita ljubezen in spoštovanje! Darija in Gregor, nevesta in ženin Nekdo (z veliko) je poskrbel, da sta imela čudovit dan. Tokrat je bila koruza, o kateri imata ponavadi strokovne debate, zgolj za kuliso. Katja in Igor, priči Srečna Smo pripravljeni? Gremo! Ta mlada Odemsa iz Predoselj In sta šla novemu življenju naproti. Dve družini(ci), Jezerški in Ovseniki Šrangarji iz Žlebov Za fotografskimi objektivi sva stala Darja in Tomaž. Bilo nama je v veselje, čeprav se je zgodilo malce po sili razmer (je že moralo biti tako). Več najinih fotografij lahko vidite v galeriji .
6 komentarjev
Preberite več

Slovo od mame

Veličino človeka ponavadi spoznamo šele po njegovi smrti. Ko sem v zadnjem času spremljal svojo mamo, sedečo na vozičku, nemočno in večinoma odvisno od drugih, sem večkrat pozabil na to, kdo je v resnici bila. Pisma, sporočila in besede tolažbe ter vzpodbude, ki ste nam jih v dneh po njeni smrti namenjali tisti, ki ste se prišli poslovit od nje, so me spomnile, da je naša mama v resnici vse svoje življenje podarila drugim. Z našim očetom sta prazno staro hišo spremenila v prijeten dom in ga napolnila z blagoslovom sedmih otrok. Njeno gostoljubje se je še posebej pokazalo vsakič, ko nas je obiskal kdo od sorodnikov iz Amerike. "Bila je ena najbolj prijaznih in nesebičnih ljudi, kar sem jih imel privilegij spoznati. Kljub jezikovni oviri sva se vedno nekako razumela," se je spominja moj bratranec Nick. Hvala vsem, ki ste me spomnili, da je bila moja mama kljub svoji skromnosti v resnici velika ženska.
Objavite komentar
Preberite več

Moški vikend

"Ati, a bova šla enkrat skupaj na kolo, tako, kot greš ti zjutraj?" "Ati, midva tudi!" "Jaz tudi, samo midva!" Tako približno so se kar nekaj časa vrstile prošnje od največjega naprej (mala dva zaenkrat še ne kolesarita z nami, razen, kadar ju naložim v prikolico in se peljemo skupaj). Odkar sem namreč spet več na kolesu, si otroci vse bolj želijo aktivne družbe z mano tudi na tak način. Da bi ugodil vsem trem naenkrat ter obenem želji, da gremo enkrat fantje skupaj prespat v šotor, smo se odpeljali v Kranjsko Goro, kjer smo v kampu Natura Eco  postavili šotor ter zajahali kolesa. Sicer sem imel načrt, kam se bomo odpeljali, vendar sem ga sproti prilagajal njihovi utrujenosti in volji. Imeli smo zelo prijeten vikend, ki bi lahko postal naša moška tradicija :). Kolesarski raj Zelenci Moj ponos Kosilo pri Pehti Ati, utrujen! Ni boljšega zaključka od sladoleda
1 komentar
Preberite več