Včeraj sva se z Bernardom namenila opravit prvi zimski vzpon v letošnji sezoni. Begunjščica ima zaenkrat kljub sneženju v zadnjih dneh še premalo snega za kakšne resne nevarnosti, zato sva se namenila v Centralno grapo, ki je v zimskih dneh prava smučarska Meka. Večinoma sva precej praskala po skali, na enem delu sva morala celo malo poplezat. Zato pa sva bila nagrajena v zgornjem delu smeri - sneg je bil sprijet kot stiropor, v takem pa je prav užitek uporabljat cepin in dereze.
Na poti navzdol sva videla, kaj pomeni imeti orientacijske težave zaradi goste oblačnosti. Kljub temu, da sva najprej hudo zgrešila sestop, se je z nekaj trme vse dobro izteklo in sestopila sva po načrtovani smeri.
Aja, zakaj tak naslov? Na Begunjščici sem bil že velikokrat, a še nikoli nisem šel peš navzdol. Ponavadi je sneg preveč mamljiv, da bi človek na vrhu ne 'obul' borda.
Snega je za smučarijo še premalo, le po sredini je nekaj napihanega.
V najožjem delu smeri je treba malo popraskat, v smučarski sezoni pa je tole zalito s snegom in čisto lepo prevozno.
Takole izgleda en meter lahkega idealnega pršiča. Žal je napihan samo na izredno redkih mestih.
Na poti navzdol sva videla, kaj pomeni imeti orientacijske težave zaradi goste oblačnosti. Kljub temu, da sva najprej hudo zgrešila sestop, se je z nekaj trme vse dobro izteklo in sestopila sva po načrtovani smeri.
Aja, zakaj tak naslov? Na Begunjščici sem bil že velikokrat, a še nikoli nisem šel peš navzdol. Ponavadi je sneg preveč mamljiv, da bi človek na vrhu ne 'obul' borda.
Snega je za smučarijo še premalo, le po sredini je nekaj napihanega.
V najožjem delu smeri je treba malo popraskat, v smučarski sezoni pa je tole zalito s snegom in čisto lepo prevozno.
Takole izgleda en meter lahkega idealnega pršiča. Žal je napihan samo na izredno redkih mestih.
Komentarji