Ovseniki

Pravimo mu Risko , mali maskoti namreč, ki že celo leto združuje zaposlene iz Četrte poti v različnih športnih dejavnostih. In tako je bilo tudi danes, ko se nas je lepo število pohodnikov zapodilo proti Kališču. Da je bil pohod prijetnejši, smo nekateri s sabo pripeljali tudi svoje najbližje. Po slabih dveh urah švicanja smo sedeli pred kočo na Kališču , pili čaj in substance, ki pašejo zraven. Najbolj vztrajni smo skočili še na Storžič, ki se je v času našega obiska odel v bel oblak in nase spuščal drobne snežinke. Ko se je dolina kopala v opoldanskem soncu, smo na gori že sanjali lepo belo zimo. Dopoldansko sonce nas je grelo na poti do Kališča. Na Spodnjem Kališču, zadaj nas vabi Storžič. Planinski dom na Kališču. Za nekatere končna, za druge vmesna postaja, za vse pa počitek na prijetnem gorskem soncu. Proti Storžiču smo začeli po lepi sončni poti, ... ... nadaljevali pa v rahlem snežnem metežu po strmem grebenu. Storžič (2132 m), končna postaja najbolj vztrajnih. Tone mi je na p...

Zelenica nad Ljubeljem ter Triangel nad njo sta priljubljeno pribežališče turnih smučarjev v začetku sezone. Zadnji mrzli dnevi so prinesli rahlo snežno podlago v naše hribe, ampak za smučarijo še ni. Pa smo poskusili s kolesi. Atila, Grega, Žiga in jaz smo se po šithu zagrizli v Zeleniško strmino, ki je s kolesom precej težje premagljiva kot pozimi peš ali s smučmi. V dobri uri smo stali na vrhu Triangla, pokritem s prvimi krpicami snega. Vzpon zahteven in brez popuščanja, spust pa takole: z vrha Triangla nekaj spretnostne vožnje po serpentinicah, po zgornjem delu smučišča spustaški rokenrol, naprej dol pa allmountain poezija po lovski poti. Vsega dovolj, s pravo druščino pa še toliko bolje! Cesta proti vrhu Zelenice ni prav nič položna, ... zato je bilo treba kar nekajkrat malce potiskati. Žiga razkazuje, kje so se pred kratkim podali proti vrhu Begunjščice. Proti Trianglu smo kolesa zalučali čez ramena. Na vrhu Triangla, v polni bojni opremi, pripravljeni na spust. Prvi del spusta p...

V nedeljo ob štirih zjutraj je lilo kot iz škafa, zato so se načrti za nedeljsko MTB turo začeli podirati. Ampak, glej ga zlomka, ob osmih zjutraj je bilo popolnoma jasno. Hitro obrnem dva telefona in ob devetih smo z Atilo in Gregom že pripravljeni na odhod. Pogledamo proti vsem smerem neba, poiščemo najlepše vreme in se podamo na Gorenjsko. Proti Koroški Beli, kjer pustimo pločevino in zadihamo zgornjesavski zrak, ki je po desetletjih težke industrije spet postal prebavljiv. Namenimo se na Valvasorjev dom pod Stolom ter naprej na planino Stamare, ki sva jo letos že obiskala s Klemenom . Valvasorjev dom pod Stolom so letos dogradili Potoška planina - nekje med Ajdno in planino Stamare Julijci so se sramežljivo skrivali za krpami oblakov Nočni dež je poskrbel, da se pot ni nič prašila ob mimohodih gobarskih turistov Juhej, spet smo na planini Stamare - tokrat smo uživali v družbi oskubljenih ovac Kljub spolzki podlagi je bil spust ena velika uživancija Iz gozda smo 'prileteli' ...

Megleno jesensko dopoldne sva z Atilo izkoristila za kolesarsko turo na Danje oz. vasico pod Ratitovcem. Iz Železnikov sva se podala proti Prtovču, izhodišču pohodnikov na Ratitovec. Na Prtovču sva zavila levo ter po strmem vzponu prisopihala na sedlo Povden (1264 m), nadaljevala pa v rahlem spustu skozi vasi Torka in Zgornje Danje do Sorice nazaj proti Železnikom. Ponavadi je to lepa razgledna tura, danes pa je megla poskrbela, da sva se razgledovala le po bližnji okolici. Zahteven vzpon na sedlo Povden. Sedlo Povden, 1264 metrov. Ostanki razgibane prazgodovine. Proti vasi Zgornje Danje.