Ovseniki

Že eno leto se trudi, da bi vse stvari počel sam V tem je bistvo odraščanja, mar ne?

V naši familiji je zadnja leta veliko drobiža, kot pravi moj tast starosta Odemsov Janez. In en od teh drobižkov je nedavno praznoval svoj drugi rojstni dan. Lovro je bil navdušen nad darili (z nami se bo rokoval, ko bomo bolj zanimivi od igrač), še posebej nad prikolico za traktor, ki jo je dobil od svojih botrov tete Ane in strica Tomaža. Z Nacetom sta jo dodobra preučila in preskusila, nista pa bila edina navdušenca nad igračami ... Hmm, ravno to nedeljo smo pri maši poslušali odlomek "Kdor ne sprejme Božjega kraljestva kakor otrok, nikakor ne pride vanj," in mislim, da ga je Tomaž vzel hudo zares ...  Brrrrrrum ... Nace: "Lovro, guma bo za zamenjat!" Lovro: "Kje pa, to je Džon dil."

S tretjo ponovitvijo so najine vsakoletne duhovne vaje postale tradicija uglaševanja zakonskega odnosa. Vsako leto znova neposredne besede mojstra Vitala Vidra zadenejo človeka na pravo mesto, kot pravi prijatelj Sebastian. Vsako leto srečava 'smetano' slovenskih krščanskih zakonov, od katerih se človek lahko marsikaj nauči, če je le pripravljen sprejemati. Dnevi na Mirenskem gradu so bili obarvani predvsem z odločitvijo glede Darjine službene poti ter prilagajanjem na nov ritem našega življenja. Če kdo, potem je presenetil Nace s svojo sproščenostjo v družbi drugih otrok v varstvu. Ni bojazni, fant je družaben. Kam naprej? Pravo okolje za kontemplacijo Navdušen nad pisano druščino starejših prijateljev Prvič udejanil pojem 'samostojnost'