Darja & Tomaž

Moje prijateljice plešejo swing

2012-02-01T21:11:00.000+01:00

Če so očarale očeta, bodo tudi mene :)

Ignacij Antiohijski

2012-01-23T21:38:00.003+01:00

Praznoval bo tudi 17. oktobra, ko goduje njegov zavetnik Ignacij Antiohijski, "utrgani" svetnik.

Klasična družinska sreča

2012-01-09T14:13:00.001+01:00

Sobotno dopoldne. Na mizi skupni zajtrk, vroča kava, sveža Sobotna priloga in veseli Nace. Daleč nad mastercardom :)

Odkritje

2012-01-04T10:13:00.001+01:00

Knjiga, ki v najinih glavah rojeva viharje idej. Anja, Milka, Gregor, Nejc - hvala, ne bi naju mogli bolj zadeti! Eno najljubših daril zadnjega časa.

Naj bo ...

2011-12-29T12:28:00.001+01:00

... srečno, veselo, plesoče, smejoče!
Vsega po 12x12.

Vsem naključnim in stalnim deskarjem po našem blogu želi družina, ki je na sveti večer svojo podobo posodila za oznanjevanje Njegovega rojstva.

Majhni koraki

2011-12-19T13:49:00.001+01:00

Takole sva midva ocenila knjigo na pobudo Planeta Siol.net:
Otroci bodo sami posvojili zgled staršev
Knjiga pritegne s privlačno naslovnico in naslovom, ki obljublja preproste nasvete, prek katerih lahko otroke učimo, kako živeti bolj varčno in ekološko. Kljub temu da je napisana za otroke, je poučna predvsem za nas starše, ki se moramo naučiti naše lagodno življenje bolj prilagoditi na kričeče stanje našega planeta. Otroci bodo (seveda nujno ob našem zgledu) to sami od sebe posvojili in jim bo na primer ločevanje odpadkov samoumevno.
Pohvalno je, da se knjiga v devetih poglavjih loteva stvari, ki jih lahko sami naredimo predvsem znotraj našega doma. Še bolje pa je, da ob vsakem poglavju sledi tudi poziv k akciji – nekateri bodo predvsem izziv za starše (Kako bi se odzvali na pobudo otroka, da začnimo perilo prati ročno namesto strojno?).
Kljub temu da je knjiga namenjena otrokom, pa je najbrž avtor pozabil na to, da otroci ne razumejo odstotkov (ki se v knjigi veliko pojavljajo), da obstajajo otrokom lažje razumljive besede od na primer bilanca, pri prevajanju pa so pozabili odstraniti primerov, ki se pri nas skoraj ne pojavljajo (na primer škropljenje polj z letali) in niso reprezentativni.
Ekološko zavednega starša najbolj zbode v oči podatek, da je knjiga natisnjena na Kitajskem (in seveda tudi pritovorjena čez pol sveta) – ravno transport je po mnenju avtorja eden največjih onesnaževalcev, zato bi se založba Mladinska knjiga lahko potrudila vsaj pri takšnih knjigah in ekologijo postavila pred ekonomijo.

Nace Ovsenik

2011-12-12T22:06:00.000+01:00

Ker imava rada stara imena, ker imam dva fejst strica z enakim imenom, ker imam prijetne spomine na zadnjih nekaj let s starim atom in ker je nekoč nekdo z istim imenom prinesel v Predoslje naš priimek ...

Hm, patriotsko ali familiarno ime? Ne, najbrž nič od tega. Nace je pač ljubko ime za otroka in zrelo za odraslega. Fejst zavetnika bo imel, še boljšo botro in (upava) starše, ki ga bodo čim bolje vzgojili.

Atovih osemdeset

2011-12-11T21:25:00.001+01:00

Nekoč sam na kmetiji, brez perspektive, nekaj desetletij kasneje pa sedeč ob zapečku z osmimi vnuki ob svoji osemdesetletnici. Vse najboljše, ata!

Mali Siddhartič

2011-12-05T20:13:00.001+01:00

Siddhartiči so pred koncertom v Cvetličarni na svojo vajo sprejeli Lenarta, navdušenega bobnarja, ki je navdušen fen naših rokerjev. Bravo fantje, respekt, od mene dobite sto točk za prijaznost!

Fotke s koncerta in vaje tukaj.

Naše poti - koledar 2012

2011-12-01T21:09:00.001+01:00

Za turno kolesarski odsek Kranj sem oblikoval stenski koledar za leto 2012 in ga poimenoval "Naše poti". Na dvanajstih fotografijah so same najljubše ture kolesarjev TKO Kranj. Kupi koledar in podpri naše delo.
Celoten koledar je videti takole, naročila pa sprejemam kar tukaj.

Lenart - junak z gostujočo ledvico

2011-11-26T12:04:00.001+01:00

Zgodba o dečku, ki v enem letu praznuje dva rojstna dneva: Lenart: Itak, da je zdaj življenje boljše (Siol.net)

Lenart svoj rojstni dan praznuje dvakrat na leto

Žehta

2011-11-23T10:42:00.001+01:00

"A sta vidva kakšna orto vegana?" naju je vprašala patronažna sestra na obisku, ko sva povedala, da bomo pri nas uporabljali 'pralne' plenice. Hm, a mora biti človek 'orto vegan' oz. kakšen novodobni hipi, če želi biti malce bolj ekološki?
Ne, nisva kaj prida orto, še manj vegana, sva pa ... eko frika :). Razmišljava ekološko, zato se nama gora plenic, ki vsak dan končajo na smetiščih, zdi greh. Ker pa tudi prisegava na 'lokalno', priporočava Racmanke.
Nace se nič ne pritožuje.

Na svežem zraku

2011-11-16T11:51:00.001+01:00

Dragocene opoldanske sončne urice zunaj, na svežem zraku, s pogledom na Julijce, Karavanke, Jelovico ...

Jejmo sezonsko in lokalno hrano

2011-11-10T13:30:00.002+01:00

Ob prebiranju članka o največji trgovini z organsko hrano na svetu ne morem mimo tega, da ne bi poudaril osrednje misli, ki jo izgovarja kritik lastnika trgovinske verige: "... jemo predvsem rastline in da kupujemo lokalno pridelano ter sezonsko sadje in zelenjavo".

Jabolko iz bližnjega sadovnjaka

Z Darjo sva se dolgo časa ustvarjala z vprašanjem, kako do lokalno pridelane hrane. Na sprehodih sva opazovala stare jablane, orehe, leske ... na katerih in pod katerimi so propadali njihovi sadeži. Ker ne šparava besed, sva povprašala lastnike, če lahko eno od jablan obereva in tako se je v domači shrambi znašla dragocena ozimnica. Jabolka so veliko bolj okusna od sijočih bratrancev iz trgovine, in kar je pomembneje, veva, da niso zaužila nič drugega kot vodo in hrano matere jablane.

Seveda je zdrava hrana pomembna, a ob tem pomislimo tudi na okolje, zato jejmo sezonsko in lokalno hrano!

Z roko v roki

2011-11-03T20:32:00.000+01:00

Pri nas držimo skupaj

Tretjina

2011-10-27T23:41:00.000+02:00

In postali smo družina. Ati Tomaž, mami Darja in mali Nace. Vsi trije srečni in zaljubljeni v življenje!

V pričakovanju ...

2011-10-19T20:42:00.003+02:00

V pričakovanju ...

... tretjine

Prvi sneg

2011-10-08T21:40:00.000+02:00

Prvi letošnji sneg sva letos 'povohala' z Žigom

Storžič in druščina

Osivela gospa Dobrča

Povsem drugače je kot po 'kopnem'

Uglaševanje

2011-09-28T18:54:00.002+02:00

Človek ne živi samo od kruha ...

... zato je treba včasih ...

... osvežiti svoj smisel ...

... in se uglasiti s tistimi, ki nas dopolnjujejo.

In si pomembne stvari zapisati za uho.

Mojca in Nejc, smešna sto na uro

2011-09-21T13:16:00.000+02:00

Ta mesec so v Kranju postavili kip Nejcu Zaplotniku, alpinistični legendi in avtorju knjige Pot - 'male alpinistične biblije'. Darja je za zaključek pred porodniškim dopustom obiskala njegovo ženo Mojco in spomini so sprožili plaz besed, ujetih v (pre)kratek intervju.

"Je pa povsod tako: če partnerja v polnosti ne sprejmeš, ima družina velik minus in se z njim začne bolj ukvarjati kot z gradnjo skupnosti, v kateri živi." Mojca Zaplotnik Jamnik

Delovni vikend na Krvavcu

2011-09-19T23:27:00.003+02:00

Najmlajša udeleženca seminarja na Krvavcu

Kar zagnani smo na TKO Kranj, letos smo že drugič organizirali seminar tehnike vožnje za turne kolesarje. Zanimanja je bilo veliko, zato smo naredili sobotni in nedeljski termin. Obakrat odlično vzdušje in prijetna družba, predvsem ta domačih, ki smo se lepo ujeli v organizaciji.

Ta domači smo poprijeli tudi za gospodinjska dela v Rozki

Tinkara

2011-09-12T08:20:00.002+02:00

Malo čebljajoče in tekajoče veselje svojih staršev

Kolesarji in motoristi enako uničujejo naravo?

2011-09-09T07:35:00.003+02:00

Siol.net: Število ljubiteljev rekreacije s kolesi in motornimi vozili v naravi se vsako leto močno povečuje, zato naj bi novi zakon na tem področju napravil red. Nasprotujejo mu turni kolesarji.

Visoko nad Gorenjsko, na prepovedanem terenu

Novi predlog zakona o vožnji z vozili v naravnem okolju, ki ga je pripravilo ministrstvo za okolje in prostor, ureja področje, ki zadeva predvsem ljubitelje vožnje z motornimi in gorskimi kolesi v naravi. Zadnji mu nasprotujejo, saj naj bi v isti koš metal motorna vozila in kolesa. Predvsem turni kolesarji, ki s svojimi izobraževanji skrbijo za to, da bi bila kultura kolesarjenja v naravi čim višja in predvsem v sožitju z drugimi obiskovalci narave, nekaterim predlogom nasprotujejo. Na gorskokolesarskih forumih potekajo ostre polemike o tem, kaj novi zakon pomeni ne le zanje, ampak tudi za kolesarski turizem v Sloveniji, in pozivajo k sprejetju zakonodaje, ki bi se problematike lotila na obraten način, kot z načelno prepovedjo predvideva zakon.

Darjin članek na aktualno temo novega zakona ...

Eden od komentarjev na objavo:

5 dejstev o turno kolesarjih na singlcah: (1)-jih je bistveno ca. 100krat manj kot planincev, (2)-na poteh ponavadi ne ubirajo bližnjic, (3)-ne pridejo na izlet v gručah, z avtobusi, harmoniko in gajbami, (4)-se ne zapijajo, ker pijan težko singlco zvoziš in (5)- v poprečju puščajo svoje avtomobile veliko nižje v dolini, saj s kolesom hitreje premagajo makadamske dostope kot peš.

Življenje je polno zmag ...

2011-09-06T12:23:00.003+02:00

... tako Mobitel, Darja je prispevala svoj okrogli stas.

Še v video različici ...

A me pelješ na Jalovec?

2011-09-01T20:31:00.000+02:00

Pred leti redna obiskovalka gora, otroci pa so naredili nekaj pavze,
zato si je Irena za prihajajoči rojstni dan zaželela izlet na Jalovec.

Skozi trdo temo Tamarja sva jo mahnila ob petih zjutraj

Prebujanje zadnje avgustovske sobote

Pot čez Kotovo sedlo ...

... in cilj, 2645 metrov nad poletnim dopustom.

Tole nama je dalo pospeška na poti navzdol

Dolga pot čez melišče v dolino

S trebuhom za ... swingom

2011-08-22T19:53:00.001+02:00

Na letošnjem Trnfestu se je znašel večer za swing glasbo

Zeleni zajci so kot vino, tokrat so blesteli

Brez swinga seveda ob Zajcih ne gre

In na odru sta se znašla tudi 'naša dva'.

Foto: Anže

Peš čez hribe in doline na Sveto Goro

2011-08-18T22:38:00.006+02:00

S prijateljem Klemenom sva po štirih letih spet zbrala voljo in prave razloge za tridnevno romanje na Sveto Goro nad Solkanom. Sveža kot pomladni vetrič sva se v petek po službi zagnala čez hribe, v nedeljo zvečer pa razbolelih nog šepala za procesijo okoli svetogorske bazilike.

Študija poti od Posavca do Svete Gore
(110 km in približno 5500 m vzponov in spustov)

Popoldansko sonce nad Selco

Nad Golico se dan preveša v večer

Turistična kmetija Žgajnar na Starem vrhu

Zazrt dol v Hotavlje, kamor sva se spustila z Javorja

Hom pod Slajko, dolinica s kmetijo

Mimo Ermanovca proti Kladju

Pridni ljudje v Stari Oselici

Tamle čez je Cerkljanski vrh, od tam pa dol do Idrijce

Gospa Pavla iz Straže, najina gostiteljica izpred štirih let, je bila vesela obiska

Avantura z bližnjico, ki je že dolgo nihče več ne uporablja

Spanec izmučenega na sveže pospravljeni otavi

Najin gostitelj Ciril Jereb s Šebrelj

Nedeljsko jutro nad Šebreljami

Oblakov vrh, kjer se srečata Dolenja in Gorenja Trebuša

Razbeljen dan na poti proti Čepovanu

Kot privid v daljavi

Strm vzpon iz Grgarja je iz naju izmozgal še zadnje moči

Po štirih letih spet peš na Sveti gori

Dobrota v podobi frančiškana Ambroža in 'spodnja spovednica', kjer sva od bolečin otopele noge oživljala s 'Svetogorsko pokoro' in kraškimi dobrotami

Najino pot sva začela na Posavcu, nadaljevala čez Rovte in Njivico do Nemilj, od tam čez Topole dol do Selce. Iz Selce sva se vzpela mimo Golice do Starega vrha, kjer sva prespala prvo noč. Drugi dan sva se spustila mimo Javorij do Hotavelj, od tam pa pod Ermanovcem do Kladja in Cerkljanskega vrha ter dol do Straže v dolini Idrijce. Od tam sva se vzpela do Jagršč in Šebrelj, kjer sva drugič prenočila. Tretji dan sva se spustila do Oblakovega vrha in skozi Dolenjo Trebušo, odkoder sva se vzpela do vrha Čepovana, dolge doline, ki popotnika pripelje v Grgar, zadnjo vas pod Sveto Goro.
Zahvalo dolgujeva Demšarjem pri Žgajnarju, ki so naju gostili prvo noč, Jerebom nad Šebreljami, kjer sva drugič prenočila ter bratu Ambrožu in skupnosti frančiškanov na Sveti Gori, ki se vedno izkažejo z dobroto in gostoljubjem.

"Kolesarji ste prismojeni!"

2011-08-07T22:27:00.001+02:00

Sem jih (spet) slišal, ...

... 'zanimive' komentarje, namreč, da smo ...

... prismojeni, ker da vlačimo tja gor kolesa.

Če je to znak prismojenosti, potem bom užival v svoji bolezni :)

Pred dežjem

2011-07-30T23:20:00.001+02:00

Zadnje minute pred dežjem izza Jelovice ...

... sva našla čas za nabiranje čajev ...

... in užitek tišine, v katero vstopajo le oddaljeni zvoki iz doline.

Raj pod Mangartom

2011-07-24T20:46:00.005+02:00

Vroč morski zrak naju je pognal med gore, kjer se lažje diha. Dva dneva na skrajnem zahodu Triglavskega narodnega parka.

Iz Loga proti Koritnici se odpre čudovit razgled na Mangart in Jalovec.

Hudo sveža Koritnica

Sladke gozdne razvade

Bosa pojdiva, dekle ... Log pod Mangartom, zadaj Rombon

Krasna si, bistra hči planin ... Korita Soče v Lepeni

Šunikov vodni gaj, skrit v Lepeni

Boka, najmogočnejši slap pri nas in v Evropi

Večerja v lovljenju zadnjih žarkov na Vršiču

Do naslednjič ;)

Vročinski val

2011-07-21T18:23:00.000+02:00

Po letošnjem swing festivalu sva jo s severa Istre mahnila na njen jug. Za nekaj dni sva dom preselila v družbo škržatov in senco visokih borov. Tokrat sva najino kampiranje malce 'popreprostila' in se znebila mize in stolov. Kuhinja in jedilnica na tleh se dobro obneseta. To je najina počitniška 'točka dovolj'.

Njena najljubša klima

Instant kava in pregrešno dober sladoled v senci Safarija

Skale Kamenjaka, nekaterim plaža, meni poligon za kolo

Slana voda je njen dom

Turistični utrinek v razbeljeni Puli

SMS - swing, morje, sonce

2011-07-16T22:05:00.000+02:00

Že četrto leto zapored živi ideja Darje in Nejca - plesalcem swinga omogočiti poletni festival ob morju. Štirje prijetni dnevi v Savudriji, odlična ekipa, prijetni udeleženci in ideje za prihodnje leto ...

Vsi zbrani v 'kozmičnem krogu'

Morje paše zraven

Solo blues za ženske, hudo dobro!

Čarobni Grožnjan, ples pod zvezdami

Spet zbrani na plesišču

Vse fotografije je posnel Anže Grabeljšek

Minister Boštjan nagrajuje ...

2011-07-06T23:17:00.006+02:00

Urad vlade RS za Slovence v zamejstvu in po svetu vsako leto razpiše natečaj za najboljše diplomsko, magistrsko in doktorsko delo na temo zamejstva in izseljenstva. Na pobudo mentorja dr. Jerneja Zupančiča je svojo obsežno diplomo na temo rabe slovenščine na avstrijskem Koroškem oddala tudi Darja. Pred nekaj tedni se je v nabiralniku znašlo vabilo na podelitev nagrad. Danes je v imenu ministra Boštjana Žekša nagrade podelil državni sekretar na uradu dr. Boris Jesih. Po mnenju strokovne komisije je Darjino delo daleč preseglo povprečje, zato si je tudi zaslužila prvo nagrado na področju zamejstva.

V mali dvorani ZRC SAZU

Nagrajenci z državnim sekretarjem

Tokrat na drugi strani mikrofona

Prvonagrajena v letu 2011

Pa se je splačalo vlagati ves trud v diplomsko delo

Na debelo zapečeni Julijci

2011-07-04T09:32:00.004+02:00

S Pokljuke na Lipanco in naprej ...

... na Debelo peč, kjer je glavna nagrada ...

... bogat razgled, kamorkoli se ozreš.

Naš prvi dvatisočak

Bogata 'nahajališča' rastlinja za domač planinski čaj

Vedno bolj prijetno okrogla :)

Komentar dneva: "Gotovo bo planinec!"

Morsko in gorsko

2011-06-29T08:21:00.005+02:00

Sobota na Slovenski obali ...

Z Jurijem in Urško, jadralcema ...

... in ostalo druščino na mini regatici ...

... po mini slovenskem morju.

Medtem nekje na severu ...

Wagrain je malo turistično naselje z MTB parkom, ...

... kjer smo trije čeladarji cel dan izkoriščali in ...

... in premagovali zakon gravitacije.

Grožnjan

2011-06-27T10:08:00.002+02:00

Grožnjan, malo mesto v zaledju Istre, domovanje umetnikov

Edi, prijazni mesar in priložnosni vodič

Neža, presenečenje dneva v Grožnjanu

Vila Ziani v Savudriji, kjer bo potekal letošnji SMS festival

Med čipko in terenci

2011-06-12T09:17:00.004+02:00

Službeno v Idriji na Toyota Tour 2011

Raziskovanje okolice Idrije

Test zmogljivosti podvozja

Foto: Klemen Korenjak, Miha Merljak

Tudi letos bo SMS*

2011-06-04T07:29:00.000+02:00

Pod staro jablano sredi mesta ...

... ob merici pravega dopinga ...

... tečejo aktivne priprave na letošnji *plesni festival Swing Morja in Sonca.

Završnica pod Stolom

2011-06-01T16:30:00.000+02:00

Živahno nebo nad Gorenjsko

Prijazni konji v Završnici

Pridne kranjske čebele na 'plemenilni postaji'

Nasmejano cvetje na brezskrbnem travniku

Mala, sončna poljana

2011-05-23T07:21:00.000+02:00

Pitna studenčnica izpod Storžiča

Prvič peš po poti, ki jo že dobro pozna kolo

Razgledna točka na kranjsko okolico

Mala poljana pod Tolstim vrhom zaenkrat še pogreša govedo

Čeprav umetna tvorba, pa Knafelčeva markacija tako lepo paše v gore

Skavtski vikend

2011-05-17T22:21:00.001+02:00

Veselje ob preprostih stvareh, ...

... uporabne veščine, ...

... spoznavanje novih krajev in ljudi ...

... ter biti koristen za druge. Lepo je obujati spomine.

Razgledi, razgledi

2011-05-11T15:22:00.000+02:00

Spet na svežem zraku

Jelovica

2011-05-08T18:02:00.001+02:00

Pogled z domačega balkona vsak dan uhaja na Jelovico, gozdnato planoto in domači kraj naših medvedov. Lepo nedeljo sva z Alenom izkoristila za kolesarski krog čez Talež, Goško ravan in Vodiško planino, ženi pa v peš ritmu poslala na Pusti grad.

Majsko sonce in pomladni gozdovi

Planinski domovi

Vikendi

Visoke smreke in promet

Preplet mnogih poti

Štiri leta

2011-05-02T20:12:00.000+02:00

Zakon je zakon!

Doma je najlepše

2011-05-01T11:24:00.001+02:00

Črnina pohorskih močvirij, ki jo ustvarjajo šotni mahovi

Strma pot v sotesko pohorskega pragozda, ...

... skozi katero se prebija Lobnica, mati slapu Šumik

Kraljestvo tišine v skriti dolinici Žičke kartuzije

Odraščanje

2011-04-17T14:02:00.000+02:00

Naša najmlajša maturantka

V novo desetletje

2011-04-12T20:53:00.000+02:00

Akcija

2011-04-08T18:33:00.000+02:00

Za protiutež permakulturnim poskusom na domačem vrtu.

Pričevalec in motivator

2011-04-06T20:46:00.004+02:00

Nick Vujicic, osemindvajsetletni pričevalec in motivator (foto: Bor Slana, Siol)

Pred meseci sem prvič slišal za človeka brez rok in nog, ki potuje po svetu in predstavlja svojo življenjsko zgodbo. Ko sem si ogledal njegov video, me je nagovoril. Potem sem slišal, da prihaja v Slovenijo. Sinoči sva z Darjo na Ptuju v živo poslušala njegov govor ali bolje rečeno pričevanje, ki ga je za Siol podrobneje opisala Darja.

Še nekajkrat bo v teh dneh nastopil v Sloveniji - www.nickvujicic.si. Priporočava!

Znanilci veselja

2011-04-03T21:19:00.002+02:00

Žvrgolenje v krošnji stare slive sredi starega vrta daje veselje poslušalcu

Življenja poln travnik ob robu domačega gozda daje veselje sprehajalcu

Pomlad, pomlad

2011-03-21T22:35:00.003+01:00

Male žabice ...

Nad tržaškimi kontejnerji

2011-03-10T13:25:00.002+01:00

Laške markacije vodijo gor nad Trst, ...

... kjer se odpre razgled na morje Adrijansko in lokalno industrijo.

Iskanje poti navzdol po strmih meliščih in gruščastih poteh.

Home singletrack

2011-02-16T23:35:00.003+01:00

Streljaj od domačega kavča čaka fantastična okolica, ...

... ki kliče ven tudi izven sezone poletnega veselja.

Dan za kulturo

2011-02-09T20:41:00.000+01:00

Lajnar svojo podobo na ogled postavi

Niko Grafenauer je bil priden in je izdal novo zbirko pesmi

Sončen dan so še bolj vesel naredili možakarji iz Suhe špage

1848 in 2011

Medpraznični ponedeljek*

2011-02-07T22:00:00.002+01:00

Vipavska dolina s Čavna

Peš pot na Čaven

Vasica pod Čavnom

*skovanka moderatorja današnjega jutranjega programa na Valu 202

Hudičeva prisilna zapuščina

2011-02-05T22:56:00.004+01:00

Če celo zimo čakaš, da bo končno posijalo sonce in prineslo nekaj topline v sivi vsakdan, potem bi bil greh danes ostati doma. Na Zaplato sva smuknila pogledat, kaj je vragu padlo iz malhe, ko je pobegnil Gorenjcem.

Suhe trave, paša za divjo gorsko drobnico

Bukovje, ki je vragu padlo iz vreče sredi strmih trav

Trenutki miru

Nazaj dol, proti Preddvoru

Smog ljubljanske kotline

Radodarno sonce je zvečer ponudilo fantastično projekcijo najlepših odtenkov rdeče.

Sneg v rdečih odtenkih

Zadaj za Joštom nekaj močno gori

Humanisti novega časa

2011-02-01T18:00:00.003+01:00

Ob čudoviti predstavi igralca in šansonjerja Jureta Ivanušiča ter govorih pesnika Milana Jesiha in igralca Aleša Valiča je podelitev dobila malce blažjo obliko masovnega izpljunka intelektualcev v žrelo kapitalističnega pekla današnjega časa

Iznajdljiva humanistka, sicer profesorica geografije in slovenskega jezika, ki namesto po šolskih plove v slovenskih novinarskih vodah

Letošnja ...

2011-01-25T08:11:00.002+01:00

Agata

Inverzija

2011-01-08T18:41:00.002+01:00

Novoletni sklep: več miru. Že prvi dan sva za nekaj ur ušla vonju po smodniku.

Gor, na Dobrčo, kjer bi najlepše gore lahko nosil na dlani.

Gor, na pozitivno stran inverzije, kjer sonce dobro greje.

Gor, kjer iglavci uživajo privilegij zelenja.

Gor, kjer se najdeta tišina in mir.

Dekleta ...

2011-01-02T20:43:00.002+01:00

Dva dni počitnic za nečakinje. Spanje na novem kavču, filmi po izbiri, palačinke za večerjo, pizza za kosilo, izlet z vlakom ... zmaga od dopusta.

Me smo taglavne!

Nima veze, če je mraz, samo, da se mamo fino

Stara zaspana Radolca, mlada razposajena dekleta

'Fočkaj, fočkaj ...'

Prirojeno gospodinjstvo

Vsem spremljevalcem bloga ...

2010-12-24T16:02:00.000+01:00

Pred dežjem

2010-12-23T21:26:00.003+01:00

Pod razbremenjenim nebom ...

... na samotni poti ...

... z vso družbo, ki jo človek potrebuje.

Čisto običajna sončna nedelja

2010-12-13T23:16:00.002+01:00

Dobro jutro, sonce!

Ljubenski windowsi z dobro antivirusno zaščito

Z blejskega konca dolskoz po Gorenjski

Sonce zaključuje delovni dan

Džez v Salvadorjevem gnezdu

2010-12-11T18:37:00.001+01:00

Galerija Dali, leglo swing večerov

Vedno vedra plesalka

Prijetno s koristnim, druženje s prijatelji in dobrodelnost

Kreativca na parketu

Solo

Letošnji plesni večeri imajo dobrodelni namen - tokrat smo zbirali pedagoške in ustvarjalne pripomočke za otroke iz centra Palčica. Vsem darovalcem velik HVALA za vaš trud!

Dobro jutro, zima!

2010-11-27T17:12:00.000+01:00

Prijetno s koristnim

2010-11-15T07:40:00.001+01:00

Petkov plesni večer - ponovno v Daliju - z dobrodelno noto (klik, klik)

Foto: Ana Kovač, Siol

Do germanske prestolnice

2010-11-09T07:29:00.003+01:00

Študentka in gostiteljica v Berlinu

Dem Deutsche Volke

Spomin na norost, ki so jo začeli na današnji dan

Vrata, ki si jih je bil nekoč za nekaj let 'sposodil' Napoleon

Trabant, fosil vzhodnonemške top tehnologije

Še ena norost zgodovine - 15 cm betona

Še nekaj posnetkov ...

Udobje za počitnikarje

2010-11-03T01:10:00.002+01:00

Z dekleti smo izbrali njihovo prenočišče za naslednje počitnice na Posavcu

Ena po primorsko

2010-10-31T11:41:00.000+01:00

Vražji klanec proti ...

... golemu Goliču, od koder ...

... se odpro razgledi proti morju.

Razgled do doma

2010-10-23T22:44:00.000+02:00

Koča na Kriški gori

Storžič za Tolstim vrhom

Barve jeseni

2010-10-17T18:35:00.000+02:00

Jesenske barve nad Rodinami ...

... pod Smokuškim vrhom

Letošnje povabilo zimi

2010-10-17T18:19:00.001+02:00

En dan pred prvim snegom smo šli z Blažem in Juretom klicat zimo na Dovško babo. Nizke temperature so bile dovolj zgovorne, da se zima nezadržno bliža.

Baba v oblakih

Jesenske barve na sedlu Mlinca

Sedlo Mlinca, zadaj Baba

Dve fotki je prispeval Jure

Po dolgem času spet sončna nedelja

2010-10-13T08:39:00.001+02:00

Volilna abstinenca daleč nad plakati (praznih) obljub.

Skozi žrelo do kosila

2010-10-05T22:31:00.004+02:00

Skozi megleno Žrelo ...

... in strmo Psico ...

... do nedeljske južine nad Lomom.

Seminar TKO Kranj na Krvavcu

2010-10-03T09:45:00.000+02:00

Sobota na Krvavcu, ki se je v vrhovih spogledoval s soncem. Prvi seminar TKO Kranj.

Septembrsko vreme

2010-09-30T20:19:00.001+02:00

Oblačno, deževno, nekaj sonca, pa spet oblačno, dve uri jasnega vremena ... vmes pa iščemo 'luknje' za prijetne stvari, zaradi katerih popoldnevi niso dolgočasni. Nikoli.

Oblačno popoldne visoko nad Preddvorom

Pusti grad - nova okolšna

2010-09-21T23:12:00.001+02:00

Razgledujoč se po novi okolici sva z Darjo danes zahod pričakala na Pustem gradu nad Lipnico, kjer so včasih gospodovali gospodje in gospe Waldenberški, danes pa domače koze. Temu primerno so si tudi uredile domače bivališče.

Pri vratih te sprejme domača gospodinja ...

... potem pa ti cela družinica razkaže svoje posestvo ...

... kjer mirno uživajo ...

... v čudovitih razgledih na Julijce in Karavanke.

Volovja reber

2010-09-12T21:32:00.008+02:00

Dolgo načrtovani izlet na Volovjo reber, za katerega navdih sva našla na blogu Aleša Jagodnika in navodila na mtbture.com. Vsekakor lepo izkoriščen dan za izlet, ki ga toplo priporočava, preden te kraje spremenijo v elektrarno.

Veselo razpoloženje je krojilo toplo jesensko sonce, veter pa je skrbel za svež zrak

Dolina mnogih pašnikov, v kateri izvira Pivka

Zadnji metri proti Milanji in Volovji rebri, ...

... vetrovnem grebenu, ki ga hočejo posiliti z vetrnicami.

Svobodna na skalah, ki ne poznajo smoga in hrupa

Velika Milanja - skalna tvorba, ki čepi na vetrovnih travnikih in uživa svoj mir

Navzdol v dolino, nad katero kraljujejo orli in jastrebi, ...

... po kateri se mirno plazijo črni gadi ...

... in kjer raste čudovit šipek.

Dolina, ki jo je JLA dolga leta uničevala s tankovskimi treningi ...

... in kjer so našli teren za Nikogaršnjo zemljo.

Kraški rob, pod katerim se sprašuješ, zakaj se plezalci drenjajo v Črnem kalu ...

... in s katerega v enem zamahu ujameš Učko, Vremščico in Nanos

Sv. Martin - danes cerkev, včasih utrdba proti turkom, ...

... kjer sva turo zaključila 'gospodar balance' in 'klientka' :)

Morska klima

2010-08-30T08:51:00.001+02:00

Nekaj dni dihanja morskega zraka v gozdu črnega bora, iskanja osamljenih zalivov in dobrih kavarn v malih obmorskih mestecih jadranskih otokov. Brez koles seveda ni šlo.

Osorščica na Lošinju (588 m)

Pot Triglavske Bistrice

2010-08-21T23:36:00.000+02:00

Načrtovani kolesarski izlet po Notranjski se je zataknil med preobilico pleha na primorski avtocesti in stari cesti. Sredi gneče sva kompas naravnala nazaj proti Gorenjski in se odpravila v Vrata, dolino, kjer se daleč v nebo dvigajo veličastne stene naših najvišjih gora. Kljub turistom v pločevinkah na kolesih se da temu izogniti, če se odpraviš po Poti Triglavske Bistrice.

Po brvi čez kristalno čisto Triglavsko Bistrico

Tukaj ni turistov v pločevinkah na kolesih

Galerije oz. ogromni spodmoli so rezultat vztrajnega dela Triglavske Bistrice

Sveža pitna voda, ki dan ugleda pod severno Triglavsko steno

Poučno spoznavanje živali, rastlinja, geografije, zgodovine ...

Aljažev dom

Stena, ki se je težko nagledaš

Nazaj grede sva si ogledala še pravkar odprti Slovenski planinski muzej, ...

... ki je vreden ogleda.

Na mizi kosilo, na Stolu kolo

2010-08-18T16:50:00.005+02:00

Na hitro sem vase zmetal na brzino skuhane makarone in šel čakat Žiga na izvoz št. 5. Prej je bilo seveda še treba sestavit omarice za kopalnico (med dopustom kombinirava delo doma in užitke zunaj). Dobrih 1800 metrov višje smo sedeli na skalah Stola in gledali Koroško. Prijaznost oskrbnika na Prešernovi koči nam je pomagala na v oblak zavitem južnem pobočju najti staro konjsko pot, po kateri smo se spustili nazaj v dolino. Ob poldevetih smo že na Brazjah pili pivo in se smejali trudu, ki nas je spremljal na šesturni turi. Slišat je kratko in sladko, a redko kdo se gor odpravi s kolesom. Zato smo večinoma uživali družbo konjev, ki mulijo travo po planinah pod Stolom. Na odročnejših koncih se je sem ter tja oglasil svizec, ki mu je dan pokvaril helikopter, ki si je izbral ravno pobočja Vajneža za trening.

Pobočja Vajneža, odkoder se vidi cela Gorenjska

Rida, skrito domovanje svizcev

Na planinah uživajo svobodo konji, ki te spremljajo z radovednostjo

Rozi v zadnjih korakih proti vrhu Stola z novo lepo čelado :)

Sedeli smo na gori in nismo vedeli kaj s sabo

Žiga visoko nad Završnico

1650 metrov spusta za plačilo peturnega vzpona. Zadostuje!

Fotke sta prispevala Simon in Andrej.

Martin Krpan

2010-08-13T16:26:00.001+02:00

Z Vrha pri Sveti trojici je bil doma silen dečko po imenu Martin Krpan, ki je rad prenašal svojo kobilico. Naše kolesarske avanture so vse bolj podobne njegovim, saj nemalokrat kobilice lagodno počivajo na naših ramenih, ko mi grizemo skalnata pobočja (pre)strmih bregov naše deželice. Imamo pa to srečo, da mi vse to počnemo zaradi hobija, pa vmes so pogruntali aluminij, da so naši tovori malce lažji.

Peš pot proti Krvavcu je povsem prestrma za 'klasičen' način kolesarjenja

Po poteh gorskega maratona štirih občin

2010-08-10T15:05:00.001+02:00

Že zgodaj spomladi smo rezervirali pretekli vikend za letošnji izziv - prekolesariti maraton štirih občin. Druga avgustovska nedelja ne bi mogla biti lepša za kaj takega. Ob polsedmih zjutraj smo že grizli muljatero s Petrovega brda proti bohinjskim goram, pozno popoldne pa zadovoljni pili pivo.

Jutro nad Baško grapo

Prečenje čez melišče pod Črno prstjo

Proti Črni prsti, Bohinj pa spodaj zavit v jutranje meglice

Bleščeči Julijci v nedeljskem dopoldnevu

Začetek prvega spusta s Črne prsti

Čakajoč planince, da so mirno lahko nadaljevali svojo pot

Navzdol v dno Baške grape do Hudejužne po lepi potki

Juha in štruklji pri Flandru v Zakojci - edini pravi doping in razlog za počitek

Zadnji metri proti Poreznu, ko je zmanjkalo energije za brcanje

Razposajena (večinoma francoska) konjenica čaka utrujene jezdece

Zaključek dolge ture - s Porezna proti Petrovemu brdu

Pri Slavcu v Zalem logu, kjer je kosilo kar samo padlo v želodec

Na kratko: v enem kosu smo spravili v žep Črno prst in Porezen, skupaj pa je v dobrih 37 kilometrih naneslo 2550 metrov vzpona in ravno toliko spusta.

Hvala vsem fantom za druščino in vzpodbudo - če bi se zadeve hotel lotiti sam, bi že na polovici obupal.

Fotografije sta prispevala Andrej in Simon.

Planinski muzej je odprl svoja vrata

2010-08-09T15:15:00.001+02:00

V soboto so v Mojstrani odprli dolgo pričakovani Slovenski planinski muzej. V družbi drugih novinarskih kolegov, domačinov in ljubiteljev gora je nekaj vrstic o otvoritvi Slovenskega planinskega muzeja za Siol zapisala Darja.

Nekaj slik z otvoritve (foto: Matjaž Rušt/Siol)

Vabljeni v muzej, ki je za obiskovalce v poletnem času odprt vsak dan od 9. do 12. in od 14. do 19. ure, še bolj pa vabljeni v gore, kjer se ustvarja 'material' za muzej.

Tinkara

2010-08-06T14:10:00.002+02:00

Izpolnjeno pričakovanje ...

... z mamico ...

... in očkom.

Novo veselje mlade družinice

Čas za naju

2010-08-01T23:32:00.006+02:00

Sredi julijske in selitvene vročice sva se za nekaj dni umaknila od interneta, mobilnih telefonov, službe, hobijev in vsakdanjega vrveža.

Za nekaj dni sva se naselila nad Miren, ...

... kjer naju je 'mojster' vzpodbujal k pogovorom.

V prijetno ohlajeni Vipavi sva ohladila in ...

... sprostila odvečne napetosti, ...

... stvari postavila na trdno skalo, ...

... spet zadihala s polnimi pljuči ...

... ter odšla v novi vsakdan.

Turno kolesarski odsek Kranj na spletu

2010-07-28T13:17:00.009+02:00

Danes smo objavili spletno stran novo ustanovljenega Turno kolesarskega odseka Kranj.

Takole pravi načelnik:

"Pa smo jo dobili, našo spletno stran. V današnjem času ne obstajaš, če nimaš svojega prostora v virtualnem svetu. Če se navežem na to trditev, lahko rečem, da sedaj obstajamo. Naj tudi ta prostor postane mesto, kjer se srečujemo, oziramo na pretekle podvige, načrtujemo nove in se medsebojno obveščamo, kam gremo, kam bi šli in kaj moramo postoriti, da bo naše turno kolesarjenje še večji užitek ..."

Klik, klik, klik ... www.tkokranj.si

Stran smo postavili z Atilo in Juretom.

Med Kranjem in Posavcem

2010-07-19T08:57:00.005+02:00

Vroči julijski dnevi bi bili najboljši, če bi jih človek preživel v borovi senci blizu slane vode, z osvežilno pijačo v desnici in slamnikom, poveznjenim čez oči. A bližnja selitev malce višje na Gorenjsko naju vsako prosto popoldne vleče na Posavec, kjer počasi nastaja novo gnezdo Poličarjev.

Večinoma v lastni režiji in z nepogrešljivo pomočjo spretnih rok sorodstva in prijateljev najino bodoče stanovanje dobiva povsem drugo podobo kot jo je imelo pred nekaj meseci.

Da bomo imeli na čem sedeti, ...

... na čem kavo piti in kramljati ...

ter končno kam odlagati knjige, ki sedaj neslavno počivajo v kleti.

Več fotografij z ostalimi akterji pa kasneje.

»Koroška je odločitev sodišča končno vzela zares«

2010-07-14T16:16:00.004+02:00

Rudi Vouk, slovenski odvetnik na avstrijskem Koroškem, ki se že vrsto let po pravni poti vztrajno trudi, da bi se pravice slovenske manjšine v polnosti uresničevale, je za SiOL spregovoril o aktualnih dogodkih in položaju manjšine.

Rudi Vouk

V petek ste dobili odločbo Ustavnega sodišča, v kateri razveljavlja krajevni napis v Pliberku, pod katero je bila pripeta manjša tabla s slovenskim zapisom imena. Včeraj so odločbo tudi že uresničili in v Pliberku, Drveši vasi in Žvabeku postavili ustrezne table. Kaj to pomeni za vas kot enega glavnih akterjev pritožbe in kaj za slovensko manjšino na avstrijskem Koroškem?

Najnovejša odločba Ustavnega sodišča je pomembna z več vidikov. Gre že za četrto odločbo glede Pliberka – najprej so razveljavili enojezično krajevno tablo, nato celo tablo, ker sta jo bivši in sedanji deželni glavar Haider in Dörfler prestavila za nekaj metrov. Potem so razveljavili k tabli pripeto dodatno tablico, sedaj še v krajevno tablo zmontirano dodatno tablico. S tem je Ustavno sodišče zaprlo pot za vse morebitne trike, tako da je tudi Koroška morala po dolgih in mučnih letih postopkov odločitev sodišča končno vzeti zares in zdaj so v treh krajih presenetljivo hitro postavili pravilne dvojezične table. Prav to pa dokazuje še nekaj drugega, bolj bistvenega: dolgo so politiki na Dunaju od Zveznega predsednika navzdol uporabljali izgovore, da proti volji Korošcev dvojezičnih napisov pač ni možno izsiliti. Pliberški primer dokazuje nasprotno. Potrebno je potrpljenje, tudi določena trma, ampak kdor je dosleden, lahko tudi proti volji Koroške izsili dvojezične table, ker pravna država na koncu vedno zmaga.

Zgodovinska sprememba, na katero so koroški Slovenci dolgo čakali

Foto: Rosina Katz Logar

To pa ni bila vaša prva pritožba, prvo odločbo ste dosegli že leta 2001, ko je avstrijsko ustavno sodišče razsodilo v korist predlogu za dodatne dvojezične krajevne table. Koliko ste jih sedaj že vložili, katere so bile najbolj vidne in kakšen je dosedanji »izkupiček« sodnih poti? Kakšno je realno stanje na terenu?

Izkupiček v realnem svetu je doslej še bolj skop. Poleg treh dvojezičnih tabel, ki so jih pravkar postavili, lahko prištejemo še tiste štiri ali pet tabel, ki jih je dal postaviti Zvezni kancler Schüssel ob 50. obletnici podpisa Avstrijske državne pogodbe, ki pa so bile predvidene že zdavnaj. Tudi najnovejši uspeh torej nič ne spremeni dejstva, da realnost še dolgo ne bo ustrezala uresničitvi člena 7. Na papirju je izkupiček seveda nekoliko obsežnejši: imamo pozitivne odločbe Ustavnega sodišča za 18 različnih krajev, na odločitev čaka še 12 pritožb, ki bodo verjetno prišle na vrsto decembra 2010. Najkasneje takrat bo morala postati aktivna tudi Zvezna vlada, ker se sicer zna zgoditi, da bo Ustavno sodišče razveljavilo celotno uredbo o dvojezični topografiji. Prav po zadnji uspešni izkušnji na primeru Pliberka pa bodo naši pogajalci lahko bolj pogumni v pogajanjih, saj imajo v rokah dokaz, da se jim ni treba prepoceni prodati, temveč da lahko z mirno vestjo zahtevajo spoštovanje pravne države v celoti. In tudi reakcija prebivalstva bo gotovo dokazala, da so vse bojazni, da bi prišlo do novega »Ortstafelsturma«, odveč.

Iz nekaterih avstrijskih krogov je slišati, da bi table uredili pod pogojem ponovnega preštevanja manjšine. Kako gledate na tovrstne predloge?

Predlogi za ponovno preštevanje manjšine ne morejo biti tema razprav. To je spodletelo že leta 1976 in ni nobenega razloga, da bi bil izid tokrat drugačen. Poleg tega pa je pomembno dejtvo, da bi bilo treba Avstrijsko državno pogodbo (ADP) uresničiti leta 1955 in ne šele 2010. Štetje leta 2010 ali še kasneje pa seveda ne more povedati, koliko Slovencev je bilo leta 1955. Najboljša rešitev bi bila, da bi tudi Koroška kratkomalo sprejela to, da je dvojezičnost naših krajev skupna kulturna dediščina, potem namreč odstotki niso več pomembni. Takšen je moderen pristop do manjšinske zaščite, kot ga pozna tudi Slovenija v Prekmurju ali ob obali.

Kakšni so trenutno odnosi med avstrijsko deželno, državno oblastjo in slovensko manjšino? Jih zaznamujejo kakšne spremembe, predvsem po smrti deželnega glavarja Haiderja in zamenjavi vodstva?

Trdim, da Koroška deželna oblast odnosa do koroških Slovencev sploh nima. Na primer deželni glavar Dörfler – odkar je bil izvoljen, se niti enkrat ni bil pripravljen pogovarjati z vodstvom NSKS, šele v zadnjih tednih se to morda nekoliko spreminja. Vendar Dörflerjeva reakcija na to, da je moral postaviti dvojezične table v Pliberku, ne obeta nič dobrega: odločbo Ustavnega sodišča je primerjal z odločbo sodnika v nogometu, ki je napačna, ki pa jo je kljub temu treba vzeti na znanje. Če to misel mislimo do konca, potem je za Dörflerja tudi ADP, še korak naprej pa nas pripelje do zmage nad fašizmom leta 1945, katere posledica je bila ADP. Če Dörfler meni, da je vse to napačen pisk sodnika, potem je to kratkomalo neznosno. Tudi s strani zvezne oblasti bi pričakoval več. Doslej je bil prvi cilj zavlačevanje, kancler govori o terminu 2012, ki ni realen, saj so 2013 volitve. Ampak upam, da zadeva morda sedaj dobi nov zagon.

Deželna vlada obljublja novo, dobro sodelovanje. Tudi tema o ADP spet postaja aktualna. Kaj so bistvene spremembe, ki jih obljubljajo?

Kot rečeno, težko verjamem v novo, boljše sodelovanje. Če mislijo resno, imajo dovolj možnosti za dokazovanj. Lahko bi začeli kar s tem, da se že sam obstoj slovenske manjšine zapiše v koroško deželno ustavo. Trenutno v njej o kakšni slovenski manjšini ni ne duha ne sluha. Strinjam pa se, da je nujno treba začeti znova. Če nam obljubljajo pripravljenost za odkrit, nov začetek, potem smo koroški Slovenci gotovo zadnji, ki bi hoteli obračunavati z zgodovino. Toda če se toliko govori o potrebnih korakih za ustvarjanje zaupanja, mislim, da koroški Slovenci niso tisti, ki bi morali storiti prvi korak.

Manjšina se še vedno trudi pridobiti več pravic (predvsem kar se tiče dvojezične topografije, rabe manjšinskega jezika kot uradnega …), ne le glede dvojezičnih napisov na krajevnih tablah. Za kaj vse se še zavzemate?

Uradni jezik je prav tako odprto vprašanje kot so dvojezične table, tukaj npr. ravno v občini Škocjan doživljamo šokantne zadeve, da občina dosledno ignorira vse slovenske vloge, namesto tega pa skuša z vsemi sredstvi kaznovati tiste, ki kljub temu vztrajajo pri svoji zahtevi za uporabo slovenščine. Slovenščina kot uradni jezik pa se ignorira tudi v drugih občinah, primere poznamo iz Dobrle vasi, Žitare vasi, Borovelj. Zadnje čase so na težave s slovenščino naleteli tudi na Deželnem sodišču v Celovcu. Ampak tudi to še ni vse: treba je temeljito reformirati dvojezično šolstvo, saj kljub naraščajočemu številu prijav k dvojezičnemu pouku nivo znanja jezika upada, manjka zakon o dvojezičnosti v javnih otroških vrtcih, o političnem zastopstvu manjšine v Deželnem zboru ali Zveznem parlamentu. Tudi finančna podpora manjšini se že od leta 1995 dalje ni povišala, zaradi inflacije se je celo efektivno znižala za eno tretjino. Slovenska Glasbena šola iz leta v leto ne ve, če se bo naslednje šolsko leto lahko še ohranila, v resnih težavah se je že nekajkrat znašel tudi edini slovenski časopis na Koroškem Novice itd.

Poleg tabel v Sloveniji odmevajo tudi spori med tremi manjšinskimi organizacijami (NSKS, ZSO in SKS), ki gotovo tudi ovirajo pridobivanje pravic za delovanje manjšine. Kljub temu da je raznolikost organizacij prav tako potrebna kot v Sloveniji, pa vemo, da bi kot manjšina vsaj v ključnih vprašanjih lahko bolj močno nastopili kot ena stran. V čem vidite problem, zakaj ti procesi ne uspevajo?

Mislim, da ni problem, da imamo tri organizacije – to je normalno, tako kot je normalno, da v parlamentu sedijo različne stranke. Kar nam manjka, so parlament in volitve, demokratičen proces izbire in s tem povezano tudi odgovornosti za tisto, kar nekdo dela ali ne. Sami si take strukture ne moremo ustvariti, ker nobenega ne moremo siliti, da sodeluje. Pri demokratizaciji manjšinskih struktur bi morali pomagati tako Avstrija kot Slovenija, vendar doslej nobena ni kazala velikega interesa. Močno manjšinsko zastopstvo bi namreč lahko zahtevalo kaj več, razdrobljeno zastopstvo pa je lažje izigravati.

Nedavna izvolitev Valentina Inzka za novega predsednika NSKS na koroško politično sceno vnaša neko pozitivno vzdušje, saj gre za mednarodno uspešnega in uglednega diplomata, ki je tudi visoki predstavnik mednarodne skupnosti in posebni odposlanec EU v Bosni in Hercegovini. Kakšna so vaša pričakovanja glede prihodnosti vaše organizacije in sodelovanja z drugimi?

Pričakovanja do Valentina Inzka so res velika, upam, da ne prevelika. Toda ravno pozitivni komentarji dajejo upanje, da bosta Koroška in Avstrija pravzaprav prisiljeni uresničiti vsaj katero od točk, da upravičijo vse pozitivne izjave, ki so bile povezane z Inzkovo izvolitvijo. S tem pa bi se lahko pričela nova zgodba, saj smo v preteklih letih doživeli popoln zastoj. Če bo končno storjen prvi korak, se lahko začne nov zagon, ki mu lahko sledijo tudi naslednji.

Valentin Inzko

Pri reševanju ključnih vprašanj manjšine pričakujete tudi podporo Slovenije. Veliko sodelujete tudi z Uradom Vlade RS za Slovence v zamejstvu in po svetu ter ministrom Boštjanom Žekšem. Kako bi ocenili sodelovanje predstavnikov manjšine z RS?

Eksistenčno smo odvisni od podpore iz Slovenije, majhna skupina, kot smo postali koroški Slovenci, sama zase namreč ne more obstati. Zato smo Sloveniji seveda hvaležni za vse, kar od tam prihaja. Včasih seveda pogrešamo določeno strokovnost, saj je načelna naklonjenost manjšini sicer nekaj pozitivnega, a je potrebno tudi natančno, detajlno poznavanje problema, ker sicer lahko pride do hujših nesporazumov, kot smo to v preteklosti že doživljali. Avstrija namreč podrobnosti zelo dobro pozna. Želeli bi seveda tudi državniški odnos do našega vprašanja tako s strani vlade kot tudi opozicije. Koroški Slovenci ne smejo biti sredstvo za služenje notranjepolitičnega drobiža. Mislim, da se na tej ravni zadeve zadnje čase izboljšujejo. Najboljše bi seveda bilo, če bi nekega dne lahko povedali, da je Avstrija opravila svoje dolžnosti in zato podpore ne potrebujemo več in se lahko koncentriramo samo še na sodelovanje.

Objava: SiOL

Foto: STA, Tina Deu/siol.net, Srdjan Živulović/BOBO, Reuters

Srečanje treh predsednikov ima zgodovinski pomen

2010-07-13T13:35:00.017+02:00

Srečanje predsednikov Slovenije, Italije in Hrvaške ima spravni značaj, kar nakazuje na pozitivne premike tako v manjšinsko-večinskih kot sosedskih meddržavnih odnosih.

Leta 1920 požgani Narodni dom v Trsu

Boris Pahor o požigu

Z obiskom Narodnega doma bodo obeležili spomin na požig Narodnega doma, ki je za Slovence pomenil središče kulturnega, gospodarskega in družabnega življenja. Dogodka se spominja tudi tržaški pisatelj Boris Pahor, ki je bil takrat star sedem let. V svoji zbirki novel, črtic in zapisov Dihanje morja o usodnem dnevu piše: »Leta 1920 pa je doseglo nezaslišan višek. Oblit z bencinom je v zubljih zaprasketal Narodni dom. V osrčju mesta. Ponosna petnadstopna stavba iz belega kraškega kamna je kot pošastna grmada osvetljevala tržaško julijsko noč.« Požig Narodnega doma je bil začetek več kot dvajsetletne raznorodovalne politike Italije do slovenske in hrvaške manjšine v Italiji.

Boris Pahor

Predsednika manjšinskih organizacij o srečanju

Predsednika dveh krovnih manjšinskih organizacij za Slovence v Italiji Rudi Pavšič, Slovenska kulturno-gospodarska zveza (SKGZ), in dr. Drago Štoka, Svet slovenskih organizacij (SSO), sta za SiOL podala svoj pogled na srečanje treh predsednikov v Trstu.

Danes bo potekalo srečanje treh predsednikov v Trstu, ki bo poleg skupnega obiska Koncerta prijateljstva obsegal tudi pomemben obisk in polaganje venca v spomin na požig Narodnega doma pred 90 leti. Kakšen pomen ima srečanje za slovensko manjšino v Italiji?

Rudi Pavšič: Srečanje je zgodovinskega pomena, saj vsem nam ustvarja pogoje, da našo nelahko preteklost spremenimo v novo skupno priložnost. Narodni dom je za slovensko narodno skupnost v Italiji s simboličnega vidika kraj izjemnega zgodovinskega spomina. 13. julija pred 90 leti so sovražni plameni požgali dom tako, da so ostali samo okrušeni zidovi. Za Slovence se je pričelo najtemnejše poglavje naše zgodovine s pregoni, obsodbami na smrt in končno z vojno. Kot da so zublji Narodnega doma po dveh desetletjih zagoreli po vsej Evropi. Demoni fašizma in nacionalizma so razdejali naš kontinent in povlekli v peklenski vrtinec tudi del ostalega sveta.

Drago Štoka: Pomeni mi veliko. Sem član generacije, ki je na lastne oči okusila fašizem in vse, kar je ta diktatura prinašala. Celo v otroškem vrtcu nismo smeli spregovoriti besedice v svoji materinščini, potem je to hudo obdobje minilo, a popolnega zadoščenja za svoje trpljenje primorski Slovenci do danes še nismo dočakali. Obisk treh predsednikov gre v to smer, zato se tega dogodka iskreno veselimo.

V povezavi z dogodkom je teklo tudi nekaj vročih razprav v italijanskih medijih o smiselnosti obiska, a takih nasprotovanj ste že dolgo vajeni. Po polaganju venca pri Narodnem domu bo venec k plošči beguncem iz Istre, Reke in Dalmacije položil tudi italijanski predsednik.

Drago Štoka: Po požigu Narodnega doma v Trstu je bilo, kot sem rekel, 20 let fašizma, nato je izbruhnila 2. svetovna vojna in je prinesla tukajšnjemu obmejnemu prebivalstvu novo gorje, nove tragedije. Med te sodi seveda tudi množična izselitev, v glavnem italijanskega prebivalstva, iz krajev, ki si jih je v vojni izborila Jugoslavija. Ni šlo samo za množično izselitev, ampak istočasno tudi za optiranje za Italijo oz. takratni zahodni svet. Ne vem, če je res bilo teh izseljencev 350 tisoč, kot piše na spomeniku eksodusa v Trstu, to naj dokazujejo zgodovinarji. Poudariti pa moram, da je tu šlo za obraten pojav, ki smo ga na lastni koži občutili Slovenci pod fašistično Italijo, ko smo se iz različnih vzrokov množično selili oziroma emigrirali med obema vojnama v takratno Jugoslavijo.

Rudi Pavšič: V naših krajih ohranjamo različne zgodovinske spomine. Na nas je, da smo sposobni spoštovati tudi gorje in težave, ki jih je zgodovina pustila ljudem ob meji. V tej luči ocenjujem in pozdravljam obisk predsednikov tudi pri spomeniku italijanskim beguncem. Želim si, da bi bili njihovi uradni predstavniki prisotni tudi pred Narodnim domom. Sam se bom udeležil spominske slovesnosti pred spomenikom beguncem. Le na ta način bomo lahko resnično obrnili stran in prihod treh predsednikov bo imel svoj smisel.

Današnja slovesnost bo gotovo vzbudila tudi marsikatera nasprotujoča si mnenja na obeh straneh slovensko-italijanske meje.

Rudi Pavšič: Gotovo se bodo našli tudi taki, ki bodo nasprotovali temu dogodku. Na srečo pa jih je vse manj in med večino Slovencev in Italijanov prevladujejo pozitivni vtisi ob obisku treh predsednikov. SKGZ je hvaležna trem predsednikom, ki se bodo skupaj z nami spomnili na dogodek, ki je Slovencem vzel to, kar nam je bilo najbolj pri srcu. Spomin ostaja, a naše oči so uprte v prihodnost, v našo skupno evropsko prihodnost. Želimo, da bi jo zaznamovalo sožitje med narodi, še posebej med sosednjimi narodi.

Drago Štoka: Ta dogodek ne bo rešil naših odprtih vprašanj (uveljavitev zaščitnega zakona, šolskih problemov, gospodarskega položaja, asimilacije itd.), bo pa prispeval k mirnejšemu dialogu med tu živečima narodoma, k večji strpnosti in iskrenemu medsebojnemu spoštovanju. Naj bo srečanje treh predsednikov začetek neke nove uverture, odprtja lepše in varnejše poti v našem času, ko smo pravzaprav vsi skupaj pod isto krovno, to je evropsko streho.

Objavi tudi na SiOL-u: Pavšič, Štoka.

Čebelje vuvuzele v krošnjah Dobrče

2010-07-07T23:33:00.015+02:00

Po dobrem kosilu paše popoldanska kava ter ležeren počitek na kavču ..., če le človeka ne kliče gora ... ali Žiga, da greva brcat kolesa.

Vzpon na Dobrčo sva tokrat malce pogoljufala in parkirala mašino na Brezjah. Zagnanost naju je v hitrem tempu peljala čez najbolj strme poti mimo Bistriške in čez Lešansko planino. Popoldanski mir bi že mejil na popolno tišino, če ga zgoraj v drevju ne bi prekinjalo oddaljeno pihanje čebel v svoje prijetne vuvuzele.

Najbrž bi Paternu tole ocenil s šestico, šlo je precej suvereno ...

... tudi zahvaljujoč WannabeTalas vilicam v izvedbi 'naredi sam'.
Polona, hvala za namig, zadeva deluje :)

"Khm, gospod Polž, komu pa ste se vi zamerili, da tičite sredi dreka?"

Odgovor na vprašanje, kaj iščemo v matranju, je ...

... singlca, najslajši sadež naših traparij, ki se včasih ne končajo najbolje*

* lahko bi rekel, da je bil danes dan, ko so po čudežu kosti ostale cele. Ne gre vedno vse po načrtih in zgodi se, da kolesar na strmem spustu izgubi kontrolo nad vozilom, kot bi se izrazili šoferji. Namesto, da bi kolo pač porinil po bregu navzdol in rešil sebe, z zadnjimi atomi svoje domišljije iščeš način, kako obdržati ravnotežje in se ustaviti brez neprijetnih posledic. Pristanek je bil trd, menda je izgledalo sila neugodno, a če jo odneseš zgolj z udarcem v zapestje, je treba biti hvaležen za lep iztek, mar ne?

Usposabljanje turno kolesarskih vodnikov

2010-07-05T14:46:00.006+02:00

Medtem, ko se je Darja zadnje dni mudila na poletnem swing festivalu SMS na morju, sem se sam zapodil v gore. Na Valvasorjevem domu pod Stolom je namreč te dni potekalo tretje usposabljanje za turno kolesarske vodnike v okviru Komisije za turno kolesarstvo pri Planinski zvezi Slovenije.

Glede na to, da smo pred kratkim v Kranju ustanovili Turno kolesarski odsek, so me kot člana upravnega odbora poslali na usposabljanje, da bom na odseku odslej lahko kaj pametnega postoril.

Tehnike spretnostne vožnje

Singlca proti Stolu

Zabreška planina

Orientacija na tisoč in en način

Makadama smo se do sitega najedli

Nujno večerno moško opravilo - ogled fuzbalske tekme

Vodnik naj bo v čim večji meri sam svoj mehanik

Obvezen pregled koles pred začetkom ture

Demonstracija vožnje na strmem vzponu (Luka)

Demonstracija vožnje na strmem spustu (Polona)

Prva pomoč, najmanj zaželena stvar na turi

Priprava izpitne ture

Izpitna tura - proti Potoški planini

Izpitna tura - ko se udeleženci puntajo, jih zadaj priganja 'metla'
(spredaj Jože Rovan, predsednik Komisije za turno kolesarstvo)

Planina Stamare, cilj izpitne ture

Štiri dni smo udeleženci usposabljanja preživeli v družbi odličnih inštruktorjev in ostalih predavateljev, ki so nam v okviru predavanj in praktičnih prikazov v glavo vbili vse tisto, kar mora znati in vedeti turno kolesarski vodnik: tehnike vožnje, popravilo kolesa, oprema kolesarja, priprava ture, orientacija, prehrana kolesarja, pravni vidiki vodenja, psihologija vodenja, vodenje skupin, prva pomoč ... ogromno informacij in predvsem praktičnega znanja. Opravljen teoretičen in praktičen izpit je šele naš začetek - zdaj sledi organizacija pripravniških kolesarskih tur, s katerimi bomo pridobljeno znanje spravili v prakso in na koncu prišli do vodniške licence.

Vse pohvale organizatorjem ter osebju Valvasorjevega doma, kjer se človek tako dobro počuti, da smo ob koncu komajda našli pot proti domu :).

Vse fotografije je posnela Mojca Starič, soudeleženka usposabljanja.

Čas je za SMS!

2010-06-30T07:56:00.012+02:00

Preden zajadramo na globoko, nekaj informacij za vse, ki se nam pridružite na poletovanju Swing morja in sonca MMX.

Kje se nahajamo in kje spimo
Nahajamo se v bližini stare Savudrije (klikni na zemljevid).
Natančneje v Villi Zianni, Alberi 30, ALBERI 52475 SAVUDRIJA ter bližnjih apartamjih,
ki od glavnega prostora dogajanja niso oddaljeni niti sedem minut hoje! Takoj ob prihodu
vas bodo prijazni prostovoljci napotili v lastne rezidence.

Hrana

Zajtrki in večerje so za vse udelezence SMS-a v jedilnici Ville Zianni.
SMS se za tiste, ki ste izbrali paket Riviera, prične z večerjo v četrtek ob 18.00.
Za udeležence s paketom Zaliv je pričetek v petek z delavnicami ob 17.00 uri.
Brodolomci na Samotnem otoku pa zaplešejo že v četrtek na reagge večeru ob 21.30.
Vsi, ki v nedeljo ne želite večerje, ki bo okoli 19h v restavraciji, to vljudno javite Tanji in Anji (info@studiodansa.com).

Program in registracija
SMS se uradno prične v četrtek ob 18. uri z večerjo v Villi Zianni.
Zadnje možnosti za registracijo se vam bodo pri Anji in Tanji ponudile v ČETRTEK pred večerjo ter v PETEK pred in po delavnicah. Vaši mentorji bodo že vsem znani pedagogi swinga, ki so vas vztrajno spremljali skozi vse leto: Frane, Pia, Marcel, Irina, Rok, Nina, Darja, Mihaela in Nejc.

Pomnite
S seboj poleg osebne opreme prinesite tudi primerne plesne čevlje (trši podplati za BALBOO in STEP). Če uspete, pripeljite s seboj tudi skiroje, kolesa ali rolerje, ki vam bodo prišli še kako prav. Tudi razvedrilne igre, športna oprema, glasbila, fotoaparati, kamere naj se ne tokrat ne ostanejo zaprašeni na vaših policah. Ker nam v Villi ne ponujajo alkoholnih pijač, si jih boste morali priskrbeti sami. Nikar ne pozabite biti zmerni. ;)

Savudrijski ježki vas željno pričakujejo. :)

Prevoz
Naš Grega "JUNGLE" Pavunc (gregorpavunc@gmail.com) je zadolžen za organizacijo prevozov, zato mu javite lokacijo svojega odhoda od doma. Hkrati mu zaupajte, če ponujate prevoz. Tako se bodo v Savudrijo vozila polna vozila in mati ZEMLJA nam bo vsaj malo hvaležna ...

Do jutri vas lepo pozdravlja ekipa SMS

Iskanje vetra pod Kočno

2010-06-27T20:29:00.004+02:00

Včeraj sva se z Darjo po dolgem času skupaj odpravila na kolo. Z Jezerskega sva pobrcala do Povšnarjeve planine pod Kočno. Ko sva se peljala mimo starega opuščenega smučišča, sem podoživljal svoje mučne smučarske začetke iz osnovnošolske šole v naravi - takrat je zimski smučarski turizem na Jezerskem še prav prijetno cvetel.

Na sicer tehnično povsem nezahtevni turi naju je malce zaviral le prav nepoletno mrzel veter, ki je bril z zasneženih severozahodnih zaplat Kočne.

Široka cesta, ki pelje tudi do plezališča v Velikem vrhu

Počitek pod Povšnarjevo planino, zadaj Kočna

Mravlje imajo tod lep razgled

Ko tukaj močno zapiha, letijo smrečice po luftu

In smo jo rešili!

2010-06-22T08:38:00.007+02:00

Uganko namreč.

Kar nekaj vas je poskušalo, kar nekaj se vas je nevarno bližalo pravi lokaciji, a le Eva Otoničarje zadela: SMS MMX se bo dogajal v mladinskem hostlu Villa Zianni v naselju Alberi v Savudriji (klikni na zemljevid).

Villa Zianni

Torej, gremo na skrajni SZ Istre, kjer leži starodavni ribiški kraj Savudrija. Pred Savudrijo je naselje Alberi, kjer se nahaja naš začasni SMS domek. Imenuje se Villa Zianni (iz Ljubljane oddaljena približno 135 km).

Po Belci proti Trupeju

2010-06-19T10:24:00.006+02:00

Če v službi ostaja lanski dopust, so junijski petki ravno pravšnji za podaljšane vikende. Neobetavno vreme nas z Bernardom in Maretom ni ustavilo pred našo kolesarsko avanturico. Potok Belca je skozi Karavanke urezal ozko sotesko, nad katero pelje makadamska pot proti Trupejevemu poldnevu. Tisoč višinskih metrov vzpona ni taka reč, če monotonost nenapornega kolesarjenja razbijajo prijetni pogovori.

Dan bi bil že preveč popoln, če nam popoldne Američani ne bi dali drugega gola na SP, če nas vmes ne bi namočil dež in če Bernard ne bi sredi najbolj čudovite narave odtrgal menjalnika na svojem kolesu. Nimaš kaj, en dan kasneje je vse to že lanski sneg :).

Po soteski nad potokom Belca navzgor ...

... do sedla, ki pelje v svet svizcev ...

... in rastlinja za dober planinski čaj.

Raj pod soncem, ...

... kjer se je našla veja, ki je bila premočna za menjalnik.

Odsev in original Špika in Frdamanih polic, ...

... ki ga vsak dan opazujejo brezskrbni svizci.

Nazaj v dolino po ozki planinski poti ...

... do Srednjega vrha, kjer so glavne krave.

SMS MMX je tu!

2010-06-18T11:21:00.007+02:00

Po vseh porodnih krčih in težavah je tu – SMS MMX odpira svoja vrata! Tretjič.

Če je zadnje čase center dogajanja nogomet, pa to še ne pomeni, da smo na ples pozabili. Ko bo vročica JAR minila in se bomo hvalili ali pa z grenkim okusom okrog hodili, ko bodo vuvuzele potihnile in se nam bo zahotelo morja, sonca in plesa, se dobimo na SMS-u. Pa ne na telefonu.

Tokrat zavit v tančico skrivnostnosti, kje točno bo potekalo poletno rajanje in druženje swing plesalcev z vseh koncev Slovenije, se bo SMS od 1. do 4. julija 2010 zgodil nekje ob obali in blizu Slovenije (do konca nagradne igre, v kateri lahko za masažo ugibate, kje se bo dogajal letošnji SMS, bo lokacija predmet ugibanj in pogovorov po nogometu, seveda).

Vsekakor bo SMS ostal tisto, kar sva si pred tremi leti zamislila z Nejcem, ko sva dogodek iz čisto spontane ideje prelila v resničnost – swing morja in sonca. Vse ostalo so dodatki. Tako ali drugače nepogrešljivi na našem že tradicionalnem poletnem poplesavanju.

Prijave so odprte, vabilce čaka na strani Studia Dansa.

Plesalci dežele na sončni strani Alp, čas je za poletno druženje ob morju!

Gremoooooooooooo!

Razgled, ki bo začaral ...

Pomahajte Sloveniji!

V pričakovanju dežja

2010-06-15T20:54:00.006+02:00

Vremenarji so že cel dan obetali dež, a oblaki so dobro zadrževali vlago in na trenutke je celo kazalo, da se bo vse skupaj razkadilo. Oblaki nas niso pregnali od našega tedenskega veselja. Naša kolesa smo tokrat usmerili proti Možjanci, od tam po grebenu na Kopo, pa navzdol po čudoviti singlci v Kokro. Ni nam bilo še zadosti, zato smo se kljub rahlemu dežju povzpeli še do doma Čemšenik. Spust je bil spet nekaj unikatnega - v močnem nalivu je kar zabavno voziti.

Navzgor proti Možjanci

Spodaj dolina Kokre, nad njo pa Kočna in Grintovec

Dolga prečka na strminah proti Kokri

Žiga na enem od umetno narejenih skokov

Takole smo vedrili pri domu Čemšenik

Test novih pnevmatik pod Krvavcem

2010-06-14T15:15:00.001+02:00

Petek popoldan, po službi. Kosilo, ogled prve nogometne tekme svetovnega prvenstva, za razbremenitev pa ena lepa kolesarska tura v domačih logih.

Za Atilo sva na grebenu Kopa-Možjanca preizkusila kompaktnost novih pnevmatik (Continental Rubber Queen). Na začetku ture sva že uživala žensko družbo, a naju je Katja pospremila le del vzpona, potem pa ji je gora pač rekla ne in se je morala obrniti :).

Takole smo lani premagovali zadnje metre na Kopo

Če je je kolesarsko strast na zadnjih zahtevnejših turah uničeval (pre)zahteven teren, je bilo tokrat drugače. Že dolgo se nisem naužil toliko hitrosti. Že pogledujem nazaj proti hribom ...

Vita Osojnik: Delaj s tistim, kar imaš!

2010-06-10T19:07:00.004+02:00

Gorenjski glas, četrtek, 10. junij 2010 | Avtor: Darja Ovsenik

Sodobni ples je ples subtilnega izražanja, podiranja meja, postavljanja ogledala družbe, združevanje telesa in duha na novi ravni ... in še bi se našli opisi plesa, ki mu izraz sodoben daje pečat nečesa, kar se v družbi dogaja tukaj in zdaj.

Vita Osojnik, plesalka in koreografinja sodobnega plesa

Sodobni ples je ples subtilnega izražanja, podiranja meja, postavljanja ogledala družbe, združevanje telesa in duha na novi ravni … in še bi se našli opisi plesa, ki mu izraz sodoben daje pečat nečesa, kar se v družbi dogaja tukaj in zdaj. Ker pa ni tako široko poznan, se ga še velikokrat drži sloves nenavadnosti, nekonvencionalnosti – »to so tisti plesalci, ki razumejo le sami sebe,« ali »tisti, ki se v pižamah mečejo po tleh«. Vita Osojnik, Kranjčanka, ki je svoje plesno izobraževanje leta 2006 zaključila na priznani avstrijski akademiji Salzburg Experimental Academy of Dance, dokazuje, da temu še zdaleč ni tako. Sodobni ples vidi kot najbolj nujen odgovor na potrebe današnjega časa, saj ga zaznamuje tisto, česar pri drugih plesih ni – osebna izraznost in individualnost. Vita kljub uspešnim projektom doma in v tujini s svojim delovanjem ostaja v Kranju, saj ji decentralizacija plesa in njegovo širjenje zunaj velikih središč pomenita izziv. Najin pogovor je bil daleč od klasičnega intervjuja, kjer postavljam vprašanja in dobivam odgovore – bolj je bil podoben razpredanju zanimive zgodbe, ki sva jo pletli ob jutranji kavi.

Celotni prvi del intervjuja z Vito Osojnik si preberite na Gorenjskem glasu »